SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mikropropagacija plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) ekotip Kew, Velika Britanija
Karmen Bašič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) iz semen, pridobljenih iz botaničnega vrta Kew v Veliki Britaniji, in vpeljati postopek hitrega razmnoževanja z mikropropagacijo. Za naše potrebe smo priredili protokol za mikropropagacijo španskega ekotipa plazeče zelene. Ekotip plazeče zelene iz Velike Britanije smo primerjali z ekotipom rastlin iz Španije. Na osnovno gojišče MS smo dodajali različne kombinacije in koncentracije rastnih regulatorjev BAP, 2iP, IBA in NAA. Rast in razvoj smo spremljali tako, da smo merili naslednje lastnosti: višina rastlin, število brstov, število stolonov, število novonastalih brstov na rastlinah in na stolonih, dolžina in število korenin. Plazeča zelena je najbolje uspevala na kontrolnem osnovnem gojišču MS brez rastnih regulatorjev. Največ brstov se je tvorilo na gojiščih MS s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM IBA ter s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM NAA. Korenine so se tvorile na vseh vcepkih na gojišču brez rastnih regulatorjev in z njimi. Zakoreninjene poganjke smo prestavili v zemljo, kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 50 % rastlin.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, tkivna kultura, mikropropagacija, ekotip, Apiaceae, kobulnice, ex situ, ohranjanje, redke in ogrožene vrste
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1031; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (2,48 MB)

3.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 477; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (4,33 MB)

4.
Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije
Terezija Ciringer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste. Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih. Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196).
Ključne besede: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

5.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

6.
Vpliv velikosti vcepka in gojišča na regeneracijo brstov rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) v tkivni kulturi
Jakup Mujakić, 2016, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) je redka in potencialno ogrožena endemična vrsta, vključena v program krioprezervacije. Cilj diplomske naloge je določiti najbolj optimalno velikost vcepka, ki bi bila primerna za postopke krioprezervacije in najprimernejša gojišča, za regeneracijo takšnih vcepkov. Raziskali smo tudi učinek predpriprave pri 5 °C na regeneracijo vcepkov. Uporabili smo tri različne velikosti vcepkov brez predhodne krioprezervacije, in sicer majhne (0,5–1 mm), srednje (1–2 mm) in velike (2–3 mm). Le-te smo vcepili na tri različna gojišča, ki jih uporabljamo pri postopkih mikropropagacije, in sicer osnovno MS; osnovno MS z 2 μM BAP (6-benzilamino purin); osnovno MS z 5 μM BAP in 3 μM IBA (indol–3–maslena kislina). Velikost vcepka je vplivala na preživetje in ponovno rast vcepkov. Najboljšo regeneracijo v brste smo dosegli pri velikih vcepkih na osnovnem gojišču MS, medtem ko smo najslabše rezultate dobili pri malih vcepkih. Vcepki na gojiščih z dodanimi rastnimi regulatorji so večinoma regenerirali v kalus ali propadli. Predpriprava je pozitivno vplivala na preživetje vcepkov, vendar je učinke predpriprave potrebno še dodatno raziskati.
Ključne besede: Hladnikia pastinacifolia, Apiaceae, tkivna kultura, krioprezervacija, velikost vcepka vršiček poganjka
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 334; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,86 MB)

7.
Rast in razvoj treh ekotipov plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) v tkivni kulturi
Jasmina Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Po vsej Evropi velja plazeča zelena (Apium repens (Jacq. Lag.) za kritično ogroženo vrsto, ki številčno zelo nazaduje. V Sloveniji že od leta 1997 niso najdena nova ali potrjena obstoječa rastišča. Za ponovno naselitev A. repens na slovenska tla bi bilo potrebno rastlinski material pridobiti z nam najbližjih lokalno prilagojenih in ekološko podobnih okolij. Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo iz rastlin A. repens, pridobljenih na izviru reke Slunjčice na Hrvaškem ter ga morfološko in fiziološko primerjati z rastlinskim materialom, pridobljenim iz botaničnega vrta Kew, Velika Britanija, ter iz Španije, ki že raste v tkivni kulturi. Uporabili smo trdno Murashige in Skoog (MS) gojišče brez in z rastnim regulatorjem, BAP v koncentracijah 2 µM in 5 µM. Ugotavljali smo, na katerem gojišču poganjki vseh treh ekotipov najbolje uspevajo, jih primerjali med seboj in ugotavljali, ali gre za podobne ali različne ekotipe te vrste. Tekom rasti in razvoja posameznega ekotipa A. repens smo spremljali rastne parametre: višino poganjkov, število stolonov, število brstov, dolžino korenin in število korenin ter merili fotokemično učinkovitost posameznega ekotipa. Glede na to, da je A. repens rastlina močvirnatih tal, smo ovrednotili vpliv delne potopitve na zgoraj omenjene morfološke in fiziološke parametre. Vsi trije ekotipi A. repens so najbolje uspevali na osnovnem MS gojišču brez rastnih regulatorjev. Rast in razvoj španskega ekotipa je po vseh izmerjenih parametrih značilno izstopal. Poganjki so zrastli najvišje, razvilo se je največ stolonov, brstov, korenine so bile najdaljše in najštevilnejše, rastlinski material je izgledal robustno. Delna potopitev na morfološke in fiziološke parametre ni bistveno vplivala.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, Apiaceae, kobulnice, ekotip, tkivna kultura, morfološki znaki, fiziološki znaki, renaturacija
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici