| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahov
Marko Šket, 2020, magistrsko delo

Opis: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Ključne besede: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Objavljeno: 04.03.2020; Ogledov: 822; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
Fotokatalitski filter na osnovi TiO2 za čiščenje zraka
Luka Romanić, 2018, magistrsko delo

Opis: Čiščenje zraka je vedno bolj bistvenega pomena, saj poskrbimo za zdravo bivalno okolje, ustreznost zakonodajnim zahtevam in nenazadnje znižanje družbenih stroškov. Lahkohlapne organske spojine (VOC) so prepoznane kot eno glavnih onesnažil zraka. Znaten vpliv imajo tudi na kakovost zraka v zaprtih prostorih. Dolgotrajna izpostavljenost tem toksičnim snovem, pa predstavlja tako grožnjo za zdravje ljudi, kot za ravnovesje ekosistemov. Fotokataliza je ena izmed številnih ukrepov za reševanje tega problema. Tekom naše študije smo preučili tri različne komercialno dostopne tipe fotokatalizatorja (CCA 100BS, CCR 200N in S5 300B) na osnovi titanovega dioksida (TiO2). Preučili smo lastnosti materialov, ki vplivajo na fotokatalitsko aktivnost TiO2 kot katalizatorja. Ker smo želeli pridobiti mehansko dovolj stabilne vzorce smo fotokatalizator imobilizirali na dva različna tipa nosilca. Na ploščice anodiziranega aluminija različnih hrapavosti in na keramično peno različne poroznosti. Kot vezivo smo uporabili peroksotitanovo kislino (PTK), v katero smo vmešali vsak tip fotokatalizatorja posebej, tako da smo dobili suspenzijo (UF TiO2 + PTK), različnih masnih koncentracij γ(TiO2) = 5, 10, 20 in 40 g/L. S potopitveno metodo smo nato oslojili nosilce. Fotokatalitska aktivnost tvorjene plasti (UF TiO2 + PTK) na substratih, je bila ocenjena na podlagi fotorazgradnje izopropanola in acetona, kot modelnih VOC pod UV/VIS svetlobo v pretočnem fotoreaktorju. Za primerjavo in potrditev fotokatalitske aktivnosti pripravljenih substratov, smo izvedli še elektrokemijsko analizo vzorcev anodiziranega aluminija, potopljenih v tri odstotni raztopini NaCl. To smo izvedli z merjenjem impedance v prisotnosti UV-svetlobe in brez UV-svetlobe, v različnih časovnih intervalih od 1, 3, 5, 7 do 10 ur. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo analizirali morfologijo tvorjene plasti. Ugotovili smo, da je plast kompaktna in da se z višanjem koncentracije fotoatalizatorja viša fotokatalitska aktivnost substrata. Prav tako se z višanjem specifične površine substrata, viša tudi fotokatalitska učinkovitost. Preučevani materiali so izkazali primerno visoko fotokatalitsko učinkovitost in tako kažejo potencial kot filtri za čiščenje zraka.
Ključne besede: Titanov dioksid, TiO2, fotokataliza, lahkohlapne organske spojine, VOC, elektrokemijska impedančna spektroskopija, EIS, peroksotitanova kislina, PTK, meritev fotokatalitske aktivnosti.
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 955; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

3.
Določanje arzena v titanovem dioksidu
Tamara Govejšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je optimizacija in validacija postopka določanja vsebnosti arzena (As) v titanovem dioksidu (TiO2) po popolnem razklopu z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). V prvem delu smo izbrali način priprave preskusnih vzorcev, primeren za vse tipe pigmentnega TiO2 in določili optimalne pogoje izvajanja določitev As v preskusnih raztopinah z ETAAS. Zaprt mikrovalovni dvo-kislinski razklop je omogočal popoln razklop vseh tipov pigmentnega TiO2 brez izgub analita. Pri pogojih delovanja ETAAS smo izbrali količino preskusnega vzorca, vrsto kivete in določili tip in količino modifikatorja ter temperaturni program, ki je omogočal kontroliran nastanek prostih atomov As v stopnji merjenja absorbance brez izgub analita in brez spominskega efekta zaradi nepopolne odstranitve vzorca iz kivete po končani meritvi. Pirolitsko oplaščena grafitna kiveta s ploščico, uporaba modifikatorja Pd/Mg(NO3)2, temperatura sežiga (Tsežiga) 1000 °C, temperatura atomizacije (Tatomizacije) 2300 °C ter uporaba Zeemanove korekcije ozadja, so nam omogočile dovolj točne in natančne določitve As v koncentracijskem območju 1,0–50,0 mg/kg. Dosežena meja določljivosti (LOQ) postopka je bila 1,0 mg/kg. V koncentracijskem območju As 1,0¬¬–10,0 mg/kg smo dosegli natančnost, izraženo kot standardni odmik (s) ponovljivosti, ± 0,09 mg/kg, v območju 11,0–50,0 mg/kg pa kot relativni standardni odmik (RSD) ± 0,05 mg/kg. V celotnem območju določevanja je bila točnost izražena kot izkoristek 80–120 %. Cilj magistrske naloge je bil razviti postopek z mejo zaznavnosti (LOD) nižjo od 3 mg/kg, kar nam je uspelo.
Ključne besede: As, ETAAS, modifikator, grafitna kiveta s ploščico, titanov dioksid
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 554; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

4.
Vpliv izbranih UV-filtrov na rast celic malignega melanoma
Bogdan Zdravković, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: UV-filtri, titanov dioksid, oktokrilen, kanibalizem
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 743; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

5.
Mehanizem dopiranja ultrafinega rutilnega TiO 2 za spreminjanje fotokatalitske aktivnosti
Maja Lešnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Cilja doktorske disertacije sta bila razvoj fotokatalitsko aktivnega TiO2 v rutilni kristalni modifikaciji na vidni svetlobi in razvoj UV absorberja rutilnega TiO2, ki je fotokatalitsko neaktiven. S tem namenom smo v okviru doktorske disertacije poiskali dopanta, ki sta ustrezno modificirala kristalno strukturo TiO2. Proučili smo vpliv kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko delovanje TiO2, za kar smo uporabili rutilno kristalno modifikacijo TiO2 in hidrotermalno metodo. Pred tem smo z uporabo hidrotermalne metode proučili različne pogoje za nastanek monokristaliničnih rutilnih TiO2 delcev. Za proučevanje kovinskih dopantov smo uporabili ione Fe, Mn in Cu. Ugotovili smo, da uporabljeni kovinski dopanti inhibirajo fotokatalitsko delovanje TiO2, vendar se v učinkovitosti inhibicije razlikujejo. Dopant, ki najučinkoviteje inhibira fotokatalitsko aktivnost TiO2, je Mn. Pri inkorporaciji kovinskih dopantov v kristalno rešetko TiO2 smo znižali energijsko vrzel in premaknili absorpcijski rob dopiranih vzorcev v vidni del svetlobnega spektra. Pri proučevanju vpliva nekovinskih dopantov na povišanje fotokatalitske aktivnosti rutilnega TiO2 smo proučili ione dopantov N in S. Pri nekovinskih dopantih ne velja splošno pravilo o povišanju fotokatalitske aktivnosti. Rezultati kažejo, da ioni dopanta S znižajo fotokatalitsko aktivnost TiO2, medtem ko ioni N učinkovito zvišajo fotokatalitsko aktivnost v UV in vidnem delu svetlobnega spektra. Ugotovili smo, da z dopiranjem rutilnega TiO2 z N lahko izdelamo fotokatalizator, ki deluje na vidni svetlobi. Pri inkorporaciji nekovinskih dopantov ne pride do znižanja energijske vrzeli, kot tudi ne do večjega premika absorpcijskega roba v vidni del svetlobnega spektra. Dopant N se intersticijsko vgradi v kristalno rešetko. Rutilna kristalna modifikacija je bila na področju razvoja fotokatalizatorja na vidni svetlobi do sedaj v ozadju, saj ni izkazovala dobrih fotokatalitskih lastnosti. Z našimi preliminarnimi raziskavami pa smo ugotovili, da rutilna kristalna modifikacija izkazuje višjo fotokatalitsko aktivnost kot anatasna. Z razvojem rutilnega vidnega fotokatalizatorja smo rutilni kristalni modifikaciji pripisali velik pomen na področju fotokatalize. Hkrati pa smo tudi razjasnili vpliv uporabe kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko aktivnost rutilnega TiO2 ob uporabi hidrotermalne sinteze. Naši izsledki imajo pomemben doprinos k razvoju znanosti na tem področju.
Ključne besede: Titanov dioksid, rutil, dopiranje, hidrotermalna sinteza, vidni fotokatalizator, UV absorber
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1530; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

6.
MERJENJE PORAZDELITVE IN VELIKOSTI DELCEV TiO 2 PIGMENTA Z APARATURO MASTERSIZER 3000
Alja Koštomaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje uvajanje in optimizacijo aparature Mastersizer 3000 v podjetju Cinkarna Celje. Aparatura se uporablja za merjenje porazdelitve velikosti delcev. Za analizo in optimizacijo smo uporabili vzorce iz proizvodnje TiO2. Enajst vzorcev je bilo analiziranih v mokrem mediju, dva pa v zračnem toku. Za vsak tip vzorca smo ustvarili SOP datoteko za izvajanje meritev, ter poiskali najboljše pogoje merjenja. Pri meritvah v mokrem mediju smo iskali najprimernejši čas meritve, ter na podlagi analiz izbrali daljši čas merjenja vzorca (20 s ali 30 s), pri meritvah v zračnem toku pa smo iskali najustreznejši tlak in izbrali vmesno vrednost 2 bar. Po kreiranju SOP datoteke in iskanju najboljših pogojev merjenja smo za vse vzorce naredili test ponovljivosti in natančnosti. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da aparatura Mastersizer 3000 daje natančne, točne in ponovljive rezultate. Rezultate meritev na novi aparaturi smo prav tako primerjali z rezultati meritev na stari aparaturi Mastersizer 2000 in ugotovili, da hipoteze o enakosti meritev ne moremo potrditi.
Ključne besede: Titanov dioksid, pigment, laserska difrakcija, velikost delcev, porazdelitev delcev, Mastersizer 3000
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Določevanje sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli
Dragica Valek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila uvedba nove metode določevanja sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida z aparatom TIDAS. V laboratoriju kontrole proizvodnih procesov, PE Titanov dioksid v Cinkarni Celje, d.d. težimo k temu, da naše meritve opravljamo po sodobnih merilnih postopkih in s sodobno, računalniško vodeno opremo. Obstoječ postopek določevanja sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli smo želeli zamenjati s sodobnejšim. Stara metoda je namreč temeljila na vizualni oceni finoče prvega zrna in finoče populacije. Meritve smo izvajali tako, da je operater na grindometer nanesel testno pasto in jo z rezilom enakomerno porazdelil po utoru. Nato se je izvedla vizualna ocena sposobnosti dispergiranja, rezultati so se podali v m. Metoda je bila izrazito subjektivne narave, odvisna od usposobljenosti operaterjev in njihovega vida. Z nakupom aparata TIDAS smo odpravili subjektivno napako pri oceni sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli. Tako je sedaj naloga operaterja le priprava testne paste in nanos testne paste na utor grindometra. Aparat TIDAS z rezilom razporedi testno pasto po utoru grindometra ter nam poda oceno sposobnosti dispergiranja kot numerično vrednost v m. V diplomskem delu so prikazane meritve sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz procesa mikronizacije po stari in novi metodi. Rezultati meritev so pokazali, da so meritve po novi metodi ponovljive in se ujemajo z meritvami po stari metodi. Na osnovi statistične obdelave podatkov smo izbrali najugodnejšo maso pigmentnega titanovega dioksida, ki ga uporabimo za pripravo testne paste.
Ključne besede: Pigmentni titanov dioksid, alkidna smola, disperzibilnost, grindometer, aparat TIDAS.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

8.
POROZNI HIBRIDNI MATERIALI IZ SISTEMA MONOMER/TiO 2
Amadeja Koler, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se lotili sinteze poroznega hibridnega materiala sestavljenega iz sistema monomer-propoksiliran trimetitol propan triakrilat in delcev TiO2. Hibridni material smo pripravili s polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze tipa voda v olju, kateri smo v zunanjo fazo primešali delce TiO2 . Hibridni material smo nato sintrali. Ugotovili smo, da na stabilnost emulzije ne vpliva narava in količina dodanega surfaktanta PEL 121 ampak emulzijo stabilizira le disperzno sredstvo BYK 118. Prav tako smo iz eksperimentalnega dela ugotovili, da na stabilizacijo emulzije vpliva masno razmerje delci:monomer. Kadar smo v emulzijo dodali dvakrat več monomera kot delcev, je bila ta stabilna tudi po dodatku 80 vol.% vodne faze, material je imel odprto celično strukturo. Z višanjem količine delcev (delci:monomer na 1:1, 2:1) pa emulzije pri dodatkih visokih deležev vodne faze (več kot 70 vol.%) postajajo vedno manj stabilne njihova celična struktura pa je bolj zaprta. Pomemben dejavnik za stabilizacijo sistema monomer-TiO2 je tudi velikost delcev. Ugotovili smo, da z delci velikosti 20 nm težje stabiliziramo HIP emulzijo, kot pa z delci velikosti 200 nm. Dobljene porozne hibridne materiale smo nato sintrali na temperaturi 1150 ⁰C pri temperaturnem koraku 0,5 ⁰C na minuto. Izkazalo se je, da se hibridnim materialom z nižjim deležem delcev tipična poliHIPE struktura poruši. Medtem, ko pa se tistim materialom z višjim deležem delcev (delci:monomer 2:1) struktura poruši verjetno zaradi že predhodno manj stabilnega hibridnega materiala. Vsi sintrani materiali so izboljšali svoje mehanske lastnosti, saj so vsi postali trdnejši . Struktura je ostala podobna poliHIPE materialu kadar smo dodajali manjšo količino delcev glede na monomer in kadar smo dodajali nižje vsebnosti notranje faze (manj kot 80 vol.%). V tem delu smo sintetizirali hibridni material iz sistema monomer-TiO2, nadalje smo ga sintrali in tako bolj ali manj uspešno dobili porozno keramično matrico, katere morfologija je nakazovala podobnost s hibridnim materialom. Tako delo še v znanstveni literaturi ni bilo opisano.
Ključne besede: poliHIPE, hibridni materiali, titanov dioksid, stabilizacija HIP emulzij, sintranje
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 1269; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

9.
OPTIMIZACIJA POSTOPKA INDUSTRIJSKE MIKRONIZACIJE V PROIZVODNJI TITANOVEGA DIOKSIDA
Urban Senica, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil določiti optimalne pogoje za delovanje zračnega mikronizerja v procesu Končne predelave TiO2 z uporabo eksperimentalnega optimiranja. S statističnim programskim paketom Minitab smo preverili vpliv zunanje temperature in vlažnosti na sejalni ostanek pri mikronizaciji. Z metodo po Taguchiju smo preverili vpliv dodajanja trimetilol propana (TMP) in gretja mikronizerja s keramičnimi grelci. S statističnimi korelacijami smo iskali povezavo med mikronizacijo in hitrostjo usedanja pri hidrolizi, porazdelitvijo velikosti delcev ter mletjem pigmenta z Loesche mlini. Ugotovili smo, da v hladnem in vlažnem času dosegamo boljše (nižje) rezultate sejalnih ostankov z mlini, na katerih so nameščeni keramični grelci, mikronizaciji pa dodajamo 0,05 % TMP. Nižje sejalne ostanke dobimo pri višji temperaturi komprimiranega zraka. Rezultati kažejo, da na minimiziranje sejalnega ostanka vplivajo tudi operacije pred mikronizacijo, kot npr. hidroliza in mletje pigmenta. Optimalni pogoji za doseganje nizkega sejalnega ostanka pri mikronizaciji so nizek sejalni ostanek pri mletju pigmenta, ozka porazdelitev velikosti delcev in nizka hitrost usedanja pri hidrolizi.
Ključne besede: mikronizacija, zračni mikronizer, titanov dioksid, korelacija, optimizacija
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1126; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

10.
Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov
Liljana Luketič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom »Aktivacija tekstilnih površin z uporabo plazma tehnologije za doseganje funkcionalnih lastnosti materialov« je bil ugotoviti ali ima obdelava tekstilnih materialov s plazmo vpliv na sposobnost vezave posameznih barvil in ostalih sredstev in s tem dosegati želene funkcionalne značilnosti. V raziskavi sem uporabila naravni material bombaž in sintetična materiala poliester ter poliamid. Za aktiviranje površine bombažnih, PES in PA tkanin smo uporabili kisikovo (O2) in CF4 plazmo. Pred-obdelane tkanine sem pobarvala z ustreznimi barvili, ali s postopkom impregnacije apretirala z anatazno in rutilno obliko TiO2 nano pastami in preverila tudi kompatibilnost istočasne obdelave in barvanja. Obdelanim vzorcem sem pred in po različnih obdelavah izmerila UV zaščitni faktor, barvne vrednosti (L*, a*, b*, C* in h) in hitrost navzemanja vode na tenziometru ter posnela IR spektre posameznim obdelanih materialom. Na podlagi celotne raziskave sem ugotovila, da obdelava s kisikovo plazmo poveča sposobnost/hitrost navzemanja vode za bombaž in poliester, nasprotno od pričakovanega pa se zgodi pri PA tkanini, kar je verjetno posledica predhodnega optičnega beljenja le-tega. Obdelava PA pletenine pa je pokazala povečanje sposobnosti navzemanja vode, ne pa tudi hitrosti navzemanja, kot pri bombažu in PES. Povečan hidrofilen značaj tako bombažnih, še posebej pa PES vlaken, ima prednost pri postopkih mokrih obdelav, kot sta barvanje in apretiranje. Tako lahko izboljšamo sorpcijo za barvila in ostala sredstva, kot je npr. TiO2 pasta, skrajšamo čas ter znižamo temperaturo obdelave. Na vezavo različnih TiO2 past, tako rutilne kot anatazne, pa sama obdelava s plazmo ni pokazala pomembnega vpliva.
Ključne besede: Plazma, bombaž, poliester, poliamid, titanov dioksid, UZF, barvila, hidrofilnost
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1445; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici