1. Sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z mikroemulzijsko tehniko : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeRene Gole, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo se ukvarjali s problematiko sinteze nanodelcev, specifično s sintezo nanodelcev z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC), ki je v idealnem primeru v območju terapevtske temperature, 41 °C – 46 °C.
Za sintezo smo uporabili mikroemulzijsko tehniko, s sestavo 60:30:10 (izooktan : (CTAB+1-butanol) : vodna faza raztopljenih magnezijevih, železovih in titanovih soli) v ternarnem diagramu. Za obarjanje hidroksidov smo uporabili raztopino amoniaka. Naš cilj je bil sintetizirati nanodelce s sestavo Mg1+xFe2-2xTixO4, pri čemer smo izbrali x = 0.37.
Po sintezi smo nanodelce čistili z etanolom in nato z vodo v ultrazvočni kopeli. Po posedanju delcev v centrifugi je sledila kalcinacija na zraku pri izbrani temperaturi.
Sintetizirane delce smo analizirali s termoanalitskim sistemom TGA/SDTA v območju od 25 °C do 1000 °C ter jim na modificirani aparaturi določili tudi TC. Sledila je nadaljnja analiza z rentgensko praškovno difraktometrijo (RTG). Ključne besede: magnetni nanodelci, mikroemulzija, magnetna hipertermija, magnezij, titan, ferit Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1568; Prenosov: 119 Celotno besedilo (2,70 MB) |
2. Zasnova in analiza novih polimernih oblog z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na zlitini titan/aluminij/vanadijManca Merslavič, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zasnova in analiza novih polimernih oblog, ki imajo vgrajene zdravilne učinkovine na zlitini Ti90/Al6/V4. Namen zasnove polimernih oblog je njihova potencialna uporaba v ortopedske (protetični implantanti – kolena, umetni kolki, ipd.) in zobozdravstvene namene. S pomočjo študije oblaganja vzorcev, karakterizacije tankih filmov in testiranja in vitro sproščanja, želimo spoznati možnost uporabe te zlitine v otropedski medicini, kjer bi se zdravilna učinkovina sproščala neposredno na določeno mesto in tako zagotovila ciljano sproščanje te učinkovine, prav tako pa bi bolniku pomagala pri okrevanju po operativnem posegu. Vgrajena zdravilna učinkovina sodi v skupino nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSAID). Rezultati študije karakterizacije vzorcev so pokazali prisotnost dveh glavnih komponent, to sta diklofenak in mešanica polimerov, kar smo potrdili s karakterizacijo tankih filmov z ATR-FTIR metodo, rezultati in vitro sproščanja pa so potrdili, da sproščanje zdravilne učinkovine vselej poteka po istem mehanizmu, in sicer v treh stopnjah: zelo hitro, hitro in zelo počasno sproščanje. Pritrdimo lahko, da se največ zdravilne učinkovine sprosti v prvih 360 minutah, kar prispeva k ciljanem odmerjanju le-te. Ključne besede: zlitina titan/aluminij/vanadij, večslojne obloge, diklofenak, oblaganje z vrtenjem, in vitro sproščanje Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1522; Prenosov: 104 Celotno besedilo (2,22 MB) |
3. Aspects of titanium-implant surface modification at the micro and nano levelsIva Milinković, Rebeka Rudolf, Karlo Raić, Zoran Aleksić, Vojkan Lazić, Aleksandar Todorović, Dragoslav Stamenković, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: The shape and chemical composition, as well as the macro- and microtopography, of an implant surface have been studied widely as the major factors that positively influence implant osseointegration. Titanium and titanium alloys have been used extensively over the past 20 years as biomedical materials in orthopedic and dental surgery because of their good mechanical properties, corrosion resistance, no cell toxicity, and very poor inflammatory response in peri-implant tissue, which confirms their high biocompatibility. Their favorable biological performance is attributed to a thin native oxide film that forms spontaneously on the titanium surface. It is well established that surface roughness plays an important role in implant fixation. Accordingly, some authors have indicated the existence of an optimal range of surface roughness. The titanium surface can be either chemically or physically modified, or both, in order to improve biomaterial-tissue integration. Different treatments are used to modify the titanium surface. Hydroxyapatite coatings, preceded or not by acid etching, are used to create a rough, potentially bioactive surface. Oxide blasting treatments, either with or without chemical etching, are used to develop roughsurfaces. Thick oxide films obtained by anodic or thermal oxidation have been used to accelerate the osseointegration process. The ideal microtopography of the surface is still unknown, however, because it is very difficult to associate surface properties with clinical results. As more accurate knowledge is required, several Ti surfaces have been analyzed and the endosseous implant surface modified on the micro level has been thoroughly studied. Additionally, the production of gold (Au) nanoparticles to be added to the micron-scale modified surface has been performed. In this respect, an appropriate overview of our results is given. Ključne besede: Ti implant, Au nanoparticles titan alloys, surface modification, microstructure Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1658; Prenosov: 109 Celotno besedilo (624,72 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |