Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1236; Prenosov: 125
Celotno besedilo (14,86 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava merjenje in izboljšave uporabniške izkušnje na medijskem portalu. Predstavljeni so principi merjenja uporabniške izkušnje, ki smo jih izdelali na podlagi študija literature. Analizirani so primeri medijskih portalov Theguardian.com, Nytimes.com, Jutarnih.hr, Delo.si, Dnevnik.si, in Vecer.com. V analizi smo se osredotočili na naslednje vidike uporabniške izkušnje: izgled in zgradba naslovne strani, orientacija na spletnem portalu, barve, ikone in simboli, uporabnikovo sooblikovanje spletnega portala, prijava in naročnine. Glavne ugotovljene skladnosti s priporočili literature so v večini primerov: urejen izgled in zgradba naslovne strani, orientacija na spletnem portalu, barvna poenotenost in iskalniki idr. Na posameznih obravnavanih spletnih portalih so tudi neskladnosti s priporočili literature: slabo delujoč iskalnik in odsotnost mobilne različice na Dnevnik.si, pomanjkljiva orientacija na Delo.si in Vecer.com, preširok nabor naročniških paketov na Delo.si idr. Za spletni portal Dnevnik.si smo izdelali tudi predloge za izboljšanje uporabniške izkušnje. Najpomembnejši so: vzpostavitev mobilne različice, izboljšan iskalnik, prikazovanje delov zaklenjenih člankov, dopolnitev okvirja z ažurnimi informacijami in odprava napak v obrazcu za sklepanje naročnine.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, dnevni tiskani mediji, medijski spletni portal, svetovni splet, merjenje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 176
Celotno besedilo (7,21 MB)

Opis: Internet in spletne strani so postali nepogrešljiv del poslovnega okolja. Prav tako se pri poslovanju sodobnega podjetja povečuje vloga oglaševanja na internetu, ki postaja pomemben del pri razvoju podjetja, širjenju poslovanja, racionalizaciji stroškov in nenazadnje sledenju trendom prihodnosti. Diplomska naloga vsebuje primerjavo tehnik oglaševanja med internetnim oglaševanjem in oglaševanjem v tiskanih medijih v Sloveniji. Najprej opredelimo problem, ki ga raziskujemo v diplomski nalogi. Nadaljujemo z analizo obstoječega stanja v Sloveniji. Predvsem se osredotočimo na dve največji oglaševalski podjetji med internetnimi in tiskanimi mediji, to sta Najdi.si in Delo, ki v tretjem poglavju podrobneje opišemo. Z raziskavo želimo preučiti tudi socio-demografske značilnosti oglaševalcev spletnega oglaševanja. V zaključku razpravljamo o rezultatih raziskave in njenih ugotovitvah. V oglaševalskem svetu je opaziti močan upad oglaševanja v tiskanih medijih. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali na ta upad vpliva internetno oglaševanje (in na kakšen način). Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, smo s pomočjo iskalnika Najdi.si izvedli spletno anketo. Z raziskavo smo ugotovili, da tržni delež tiskanih medijev upada na račun oglaševanja v internetnih medijih. V preteklosti so oglaševalci, ki so bili vključeni v naš vzorec, enako pogosto oglaševali v obeh medijih (25 odstotkov). Na vprašanje, kje oglašujejo sedaj, je 38 odstotkov vprašanih odgovorilo, da na internetu, kar je povečanje za 13 odstotkov, medtem ko je 22 odstotkov vprašanih odgovorilo, da oglašujejo v tiskanih medijih, kar pomeni upad za 3 odstotke. Oglaševalci se vedno bolj odločajo za oglaševanje v internetnih medijih, saj so ti cenovno dostopnejši in imajo še druge prednosti pred klasičnimi mediji. Ena od glavnih prednost je možnost ciljnega oziroma kontekstnega oglaševanja, kar pa je tudi glavni razlog, zakaj se oglaševalci v tako veliki meri odločajo za oglaševanje na internetu.
Ključne besede: spletno oglaševanje, spletni mediji, tiskani mediji, spletni oglasi, kontekstno oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2012; Ogledov: 3044; Prenosov: 464
Celotno besedilo (1,19 MB)