Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: tekstilna tehnologija, tiskanje tekstilij, digitalni tisk, brizgalni tiskalnik, kisla barvila, poliamid, elastan, barvna metrika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2237; Prenosov: 0

Ključne besede: barvni tisk, globoki tisk, marker, standardni digitalni elementi SSI in MSI, PAL vezje, LCA vezje
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1571; Prenosov: 0

Ključne besede: trženje, marketing, sponzorstvo, financiranje, šport, odnosi z javnostjo, organizacija, strateško upravljanje, poslovne funkcije, komuniciranje, marketing mix, marketinški splet, trg, pogodbe, Slovenija, oglaševanje, ekonomska propaganda, mediji, avdiovizualna sredstva, radio, televizija, tisk, predstava
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2559; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,02 MB)

Ključne besede: oglaševanje, ekonomska propaganda, oglasi, avdiovizualna sredstva, tisk, blagovne znamke, pijače, zgodovinski pregledi, komuniciranje, trg, cilj, pozicioniranje, uporabniki, potrošnik, tržno planiranje, pospeševanje prodaje, dejavnost, tržna analiza, strategija trženja, marketinški splet, marketing mix, izdelki, politika izdelka, proizvodi, tržne raziskave, tržne poti, Slovenija, primeri, case study
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2386; Prenosov: 345
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Ključne besede: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3228; Prenosov: 272
Celotno besedilo (1,92 MB)