Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 95
Celotno besedilo (564,81 KB)

Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti vlogo bančnega sistema pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V magistrski nalogi bo predstavljen problem pranja denarja v Sloveniji in Srbiji, zakonodaja, postopki ter domače in tuje organizacije, ki regulirajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V magistrski nalogi je izraz »pranje denarja« povzet kot področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj magistrske naloge je predstaviti osnovne pojme, razložiti zakonodajo v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, v praktičnem delu pokazati, kako lahko bančni uslužbenec prepreči poskus pranja denarja v X banki ter z anketo ugotoviti mnenje javnosti ali so državljani Slovenije zadovoljni z ukrepi institucij pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Glede na podatke iz preteklih let o številu sumljivih prijav transakcij, delež bank predstavlja več kot 90% prijav, kar pomeni, da banke pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nosijo ključno vlogo. Skozi magistrsko delo zato želim pokazati, da je bančni sistemu v Republiki Sloveniji ustrezno urejen z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V samem delu je opisano kakšne pristojnosti imajo Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije ter Banka Slovenije. Z zlorabo bančnega sistema za namen pranja denarja posamezna banka in celotni finančni sektor določene države izgubita ugled. V vseh bankah po Sloveniji in Evropski Uniji je bilo potrebno implementirati zakonodajo, ki jo je sprejel parlament Evropske Unije. V nadaljevanju so predstavljeni preventivni ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in po sklopih opisani indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij. Banke se morajo zavedati, da so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim tveganjem. Sestavni del poslovanja bank je tudi prevzemanje tveganj. Banka, ki želi biti uspešna, mora izvajati različne aktivnosti za vzpostavitev sistema upravljanja s tveganji, s katerim bo zagotovila učinkovito obvladovanje, prepoznavanje, spremljanje in merjenje tveganj. Kljub temu, da učinkovit sistem upravljanja s tveganji ne prinaša višjega dobička, je pa ključen pri zmanjševanju škode, ki jo banka lahko utrpi. Za uspešno obvladovanje tveganj na področju pranja denarja morajo banke vzpostaviti sistematičen in učinkovit sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, Slovenija, Srbija, tipologije pranja denarja, Moneyval, FATF, ZPPDFT-1.
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 1429; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V diplomskem delu proučujemo vpliv organizacijske kulture na uspešnost podjetja. V uvodnem delu najprej teoretično opredelimo pojma organizacija ter organizacijska kultura. Nato predstavimo teoretično najbolj uveljavljene tipologije organizacijskih kultur. V nadaljevanju smo se lotili proučevanja ključnih elementov organizacijske kulture ter ugotavljanja njenih funkcij in vlog v organizaciji. V tem okviru smo ugotovili, da je elemente organizacijske kulture mogoče najti prav na vseh področjih in nivojih delovanja podjetja. Organizacijska kultura namreč določa ravnanje in obnašanje zaposlenih pri izvajanju vsakodnevnih nalog. V tem okviru so med najpomembnejšimi denimo način komuniciranja s sodelavci, dobavitelji in strankami, pripadnost podjetju, način reševanja sporov, vrednote, motivacija zaposlenih… V drugi polovici diplomskega dela smo se ukvarjali s proučevanjem procesov nastajanja in spreminjanja organizacijske kulture. Če želi podjetje omenjena procesa načrtno spreminjati, je nujno da management v podjetju pozna vse elemente organizacijske kulture, obenem pa se mora za sistematični pristop k njenem spreminjanju, zavedati vseh glavnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj organizacijske kulture. V zadnjem delu predstavimo še smernice in trende razvoja organizacijske kulture pri sodobnih podjetjih. Ugotovili smo, da se uspešna sodobna podjetja osredotočajo predvsem na človeške vire, precejšnjo pozornost pa posvečajo tudi razvoju timskega duha.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, tipologije organizacijske kulture, podjetja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1640; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo organizacijsko kulturo in organizacijsko komunikacijo. Organizacijska kultura je tisti dejavnik, ki je v podjetju najbolj neposredno povezan z vsemi dogodki, dejanji in okoljem podjetja ter posamezniki v sistemu. Prav vsaka aktivnost in sprememba v podjetju ali njenem okolju se odraža na organizacijski kulturi. Ker lahko z organizacijsko kulturo upravljamo in jo spreminjamo pomeni, da jo lahko preoblikujemo v nekaj kar bo dalo zadovoljstvo zaposlenim in bo načeloma poskrbela za uspešnost celotne organizacije. Organizacijsko kulturo lahko vidimo v vsaki organizaciji, saj se odraža predvsem v prepričanjih, vrednotah, normah, simbolih, jeziku in pripovedih. Kot smo omenili se bomo ukvarjali tudi z organizacijsko komunikacijo, saj ima velik vpliv na nastajanje in oblikovanje organizacijske kulture. V podjetju najdemo tako neverbalno kot verbalno komunikacijo, komunikacijo navzdol, komunikacijo navzgor ter prečno komunikacijo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični del in praktični del. V prvem delu govorimo o organizacijski kulturi in organizacijski komunikaciji. V delu organizacijske kulture se osredotočimo na splošne opredelitve, sestavine kulture in dejavnike, ki vplivajo na organizacijsko kulturo. V nadaljevanju se osredotočimo na oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture. V naslednjem poglavju govorimo o tipologijah organizacijskih kultur, kjer predstavimo organizacijsko kulturo po več avtorjih, ki se v strokovnih literaturah največkrat pojavijo. V tej nalogi smo se osredotočili na razlago organizacijske kulture po Cameronu in Qiunnu, ki smo jo tudi uporabili za analizo organizacijske kulture podjetja Henkel Maribor d.o.o. V nadaljevanju na kratko opredelimo organizacijsko komunikacijo kjer predstavimo uspešno komunikacijo v organizaciji. V tem delu predstavimo tudi vlogo in pomen komuniciranja za organizacijsko kulturo ter vpliv komuniciranja na razvoj kulture. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili podjetje Henkel Maribor d.o.o., v katerem je bila izvedena raziskava. Osrednji del empiričnega dela je namenjen analizi organizacijske kulture izbranega podjetja. Glavni namen naloge pa je ugotoviti ali si zaposleni podjetja želijo spremembo kulture in kako s komunikacijo vplivati na te želene spremembe kulture.
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska komunikacija, tipologije organizacijske kulture, zaposleni, OCAI.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1893; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,04 MB)