| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1479; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1347; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

3.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetja
Almina Skejić, 2019, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Viktimizacijske raziskovalne študije v Sloveniji : magistrsko delo
Špela Jagodic, 2019, magistrsko delo

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1188; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (974,55 KB)

6.
Primerjava preprečevanja pranja denarja v republiki sloveniji in republiki srbiji
Rok Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti vlogo bančnega sistema pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V magistrski nalogi bo predstavljen problem pranja denarja v Sloveniji in Srbiji, zakonodaja, postopki ter domače in tuje organizacije, ki regulirajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V magistrski nalogi je izraz »pranje denarja« povzet kot področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj magistrske naloge je predstaviti osnovne pojme, razložiti zakonodajo v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, v praktičnem delu pokazati, kako lahko bančni uslužbenec prepreči poskus pranja denarja v X banki ter z anketo ugotoviti mnenje javnosti ali so državljani Slovenije zadovoljni z ukrepi institucij pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Glede na podatke iz preteklih let o številu sumljivih prijav transakcij, delež bank predstavlja več kot 90% prijav, kar pomeni, da banke pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nosijo ključno vlogo. Skozi magistrsko delo zato želim pokazati, da je bančni sistemu v Republiki Sloveniji ustrezno urejen z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V samem delu je opisano kakšne pristojnosti imajo Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije ter Banka Slovenije. Z zlorabo bančnega sistema za namen pranja denarja posamezna banka in celotni finančni sektor določene države izgubita ugled. V vseh bankah po Sloveniji in Evropski Uniji je bilo potrebno implementirati zakonodajo, ki jo je sprejel parlament Evropske Unije. V nadaljevanju so predstavljeni preventivni ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in po sklopih opisani indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij. Banke se morajo zavedati, da so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim tveganjem. Sestavni del poslovanja bank je tudi prevzemanje tveganj. Banka, ki želi biti uspešna, mora izvajati različne aktivnosti za vzpostavitev sistema upravljanja s tveganji, s katerim bo zagotovila učinkovito obvladovanje, prepoznavanje, spremljanje in merjenje tveganj. Kljub temu, da učinkovit sistem upravljanja s tveganji ne prinaša višjega dobička, je pa ključen pri zmanjševanju škode, ki jo banka lahko utrpi. Za uspešno obvladovanje tveganj na področju pranja denarja morajo banke vzpostaviti sistematičen in učinkovit sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, Slovenija, Srbija, tipologije pranja denarja, Moneyval, FATF, ZPPDFT-1.
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 1728; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
TIPOLOGIJE STANOVANJSKE GRADNJE
Katja Bedić, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga je analitična študija tipologij nizke strjene zazidave na primeru sodobne, trajnostne soseske. Zagovarjamo zgoščevanje in zapolnjevanje v centrih mest proti grajenju novih sosesk na mestnih obrobjih, zato samo izbrali degradirano in opustošeno lokacijo na območju Studencev. Novo naselje je katalog stanovanjskih tipologij, ki skupaj z vrtovi in urbanimi površinami tvorijo visokokakovostno bivanje. Izhodišča nove ureditve izhajajo iz Železničarske kolonije oziroma iz ideje “modernega vaškega življenja”. Želja je ustvariti bogato, raznoliko skupnost, kjer sta individualnost in kakovost bivanja bistvenega pomena. Novo naselje tako postane niz variacij za različne demografske in gospodinjske tipe. Projekt je zasnovan kot hibridni urbani razvoj saj združuje značilnosti mestnega stanovanja in značilnosti primestnega življenja.
Ključne besede: stanovanjske tipologije, soseska, nizka strjena zazidava, bivanjska kvaliteta
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 2450; Prenosov: 617
.pdf Celotno besedilo (58,65 MB)

8.
Organizacijska kultura in njen pomen za podjetje : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mitja Kokot, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu proučujemo vpliv organizacijske kulture na uspešnost podjetja. V uvodnem delu najprej teoretično opredelimo pojma organizacija ter organizacijska kultura. Nato predstavimo teoretično najbolj uveljavljene tipologije organizacijskih kultur. V nadaljevanju smo se lotili proučevanja ključnih elementov organizacijske kulture ter ugotavljanja njenih funkcij in vlog v organizaciji. V tem okviru smo ugotovili, da je elemente organizacijske kulture mogoče najti prav na vseh področjih in nivojih delovanja podjetja. Organizacijska kultura namreč določa ravnanje in obnašanje zaposlenih pri izvajanju vsakodnevnih nalog. V tem okviru so med najpomembnejšimi denimo način komuniciranja s sodelavci, dobavitelji in strankami, pripadnost podjetju, način reševanja sporov, vrednote, motivacija zaposlenih… V drugi polovici diplomskega dela smo se ukvarjali s proučevanjem procesov nastajanja in spreminjanja organizacijske kulture. Če želi podjetje omenjena procesa načrtno spreminjati, je nujno da management v podjetju pozna vse elemente organizacijske kulture, obenem pa se mora za sistematični pristop k njenem spreminjanju, zavedati vseh glavnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj organizacijske kulture. V zadnjem delu predstavimo še smernice in trende razvoja organizacijske kulture pri sodobnih podjetjih. Ugotovili smo, da se uspešna sodobna podjetja osredotočajo predvsem na človeške vire, precejšnjo pozornost pa posvečajo tudi razvoju timskega duha.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, tipologije organizacijske kulture, podjetja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1803; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V ZDRAVSTVENEM DOMU KRANJ
Monika Pangerc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Organizacijska kultura je zelo širok pojem. To je skupek vrednot, prepričanj in stališč zaposlenih. To je nekakšna skupna miselnost ljudi v isti organizaciji, ki se razvije in tudi spreminja skozi čas. Je nekakšen vzorec, kako zaposleni opravljajo svoje delo in dosegajo cilje, kakšna so mnenja, pravila. Močno je povezana z uspešnostjo organizacije oziroma je zelo pomembna za uresničitev strategije podjetja. Vpliva na motivacijo zaposlenih, delovno vzdušje in organizacijsko vedenje. Organizacijska kultura poteka v treh fazah: faza analize, faza ocenjevanja in faza oblikovanja. V prvi fazi raziščemo obstoječo organizacijsko kulturo, v drugi pa preučimo strategijo in zastavljene cilje ter ujemanje ali razhajanje le teh z organizacijsko kulturo. Faza oblikovanja pa je rezultat predhodnih dveh. V kolikor se prvi dve fazi ujemata, je smotrno ohranjati obstoječo kulturo, sicer pa je potrebno spreminjanje kulture. Organizacijsko kulturo se lahko izmeri. Obstajajo različne tipologije kulture in tudi različni vprašalniki. V diplomski nalogi bo s pomočjo vprašalnika OCAI avtorjev Camerona in Quinna izmerjena organizacijska kultura v Zdravstvenem domu Kranj.
Ključne besede: organizacijska kultura, zaposleni, zdravstveni dom, strategija, tipologije organizacijske kulture
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
VPLIV KOMUNIKACIJE NA ORGANIZACIJSKO KULTURO PODJETJA HENKEL MARIBOR D.O.O.
Mateja Županek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo organizacijsko kulturo in organizacijsko komunikacijo. Organizacijska kultura je tisti dejavnik, ki je v podjetju najbolj neposredno povezan z vsemi dogodki, dejanji in okoljem podjetja ter posamezniki v sistemu. Prav vsaka aktivnost in sprememba v podjetju ali njenem okolju se odraža na organizacijski kulturi. Ker lahko z organizacijsko kulturo upravljamo in jo spreminjamo pomeni, da jo lahko preoblikujemo v nekaj kar bo dalo zadovoljstvo zaposlenim in bo načeloma poskrbela za uspešnost celotne organizacije. Organizacijsko kulturo lahko vidimo v vsaki organizaciji, saj se odraža predvsem v prepričanjih, vrednotah, normah, simbolih, jeziku in pripovedih. Kot smo omenili se bomo ukvarjali tudi z organizacijsko komunikacijo, saj ima velik vpliv na nastajanje in oblikovanje organizacijske kulture. V podjetju najdemo tako neverbalno kot verbalno komunikacijo, komunikacijo navzdol, komunikacijo navzgor ter prečno komunikacijo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični del in praktični del. V prvem delu govorimo o organizacijski kulturi in organizacijski komunikaciji. V delu organizacijske kulture se osredotočimo na splošne opredelitve, sestavine kulture in dejavnike, ki vplivajo na organizacijsko kulturo. V nadaljevanju se osredotočimo na oblikovanje, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture. V naslednjem poglavju govorimo o tipologijah organizacijskih kultur, kjer predstavimo organizacijsko kulturo po več avtorjih, ki se v strokovnih literaturah največkrat pojavijo. V tej nalogi smo se osredotočili na razlago organizacijske kulture po Cameronu in Qiunnu, ki smo jo tudi uporabili za analizo organizacijske kulture podjetja Henkel Maribor d.o.o. V nadaljevanju na kratko opredelimo organizacijsko komunikacijo kjer predstavimo uspešno komunikacijo v organizaciji. V tem delu predstavimo tudi vlogo in pomen komuniciranja za organizacijsko kulturo ter vpliv komuniciranja na razvoj kulture. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili podjetje Henkel Maribor d.o.o., v katerem je bila izvedena raziskava. Osrednji del empiričnega dela je namenjen analizi organizacijske kulture izbranega podjetja. Glavni namen naloge pa je ugotoviti ali si zaposleni podjetja želijo spremembo kulture in kako s komunikacijo vplivati na te želene spremembe kulture.
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska komunikacija, tipologije organizacijske kulture, zaposleni, OCAI.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 2121; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 3.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici