| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROUČITEV KULTURE IZBRANE ORGANIZACIJE
Natalija Vogrinec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo organizacijsko kulturo, ki močno vpliva na uresničevanje politike in strategije organizacije. Predstavlja trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk, ki so skupne pripadnikom v organizaciji. Zaposleni vedo, kako naj se vedejo. Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na organizacijsko kulturo, je najpomembnejše zadovoljstvo zaposlenih. Uvajanje sprememb v podjetju je težaven in dolgotrajen proces, spreminjanje organizacijske kulture pa je še posebej težka naloga, saj je kultura v podjetju globoko ukoreninjena, zato se spremembe ne morejo zgoditi čez noč. Na kulturi se namreč odraža vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje, vsaka sprememba kulture pa povzroči spremembe na vseh področjih v organizaciji. Podjetje Zrnce, d. d., mora organizacijsko kulturo nenehno nadgrajevati, podpirati in spodbujati dejanja za doseganje ciljev, saj je temelj za dolgoročno konkurenčnost podjetja.
Ključne besede: organizacijska kultura, norme, vrednote, običaji, tipologija kulture, spreminjenje kulture, oblikovanje kulture.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 1085; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (309,26 KB)

2.
3.
4.
VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE V SODOBNIH PODJETJIH
Marko Ereš, 2012, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura je temeljen element doseganja strategij. Management podjetja mora prepoznati organizacijsko kulturo in jo znati tudi ohranjati. Zato je pomembno, da se kulturo vrednoti. Na podlagi tega lahko management izvaja ukrepe za ohranjanje kulture ali pa jo zaradi ne-doseganja strategij tudi spremeni. Korenita sprememba kulture nastane takrat, kadar management ugotovi, da kultura v podjetju sploh ne obstaja. Tako srečamo tri elemente upravljanja z organizacijsko kulturo: ohranjanje, spreminjanje in oblikovanje kulture. Definiranje tipologije organizacijske kulture podjetja je zelo kompleksno. To pa zaradi tega, ker podjetje dejansko nima smo enega tipa kulture, ampak več tipov. Postavi se tudi vprašanje, ali ima podjetje samo eno kulturo ali več. Gotov lahko trdimo, da ima dovolj veliko podjetje, več subkultur, ki se med seboj prepletajo in tvorijo močno organizacijsko kulturo. Pomembno je spoznanje, da organizacijska kultura izraža vrednote managementa oziroma ustanoviteljev podjetja. Kultura v podjetju nastane, kadar ima posameznik določeno idejo. Ustanovitelj s predstavitvijo ideje pridobi eno ali več oseb, ki se strinjajo z idejo in jo tudi sprejmejo. Tako imajo skupno vizijo in ustanovijo podjetje, ki začne delovati v smeri njihovega interesa. S časom podjetje zaposli nove ljudi. Skupine v podjetju na podlagi reševanja problemov oblikujejo rešitve, ki jih uporabljajo tudi v prihodnosti. Tako se s začne oblikovati organizacijska kultura. Management podjetja, se mora zavedati, da je organizacijska kultura pomemben dejavnik pri doseganju visoke konkurenčnosti podjetja v svoji panogi. Tako mora oblikovati okolje, ki bo zaposlenega spodbujalo. Ljudje v podjetju pa postanejo inovativni in prevzemajo večjo odgovornosti. Zato lahko management doseže močno organizacijsko kulturo z različnimi prijemi. Management oblikuje dejavnike kulture, ki pri ljudeh sprožijo zadovoljstvo. Z ustvarjanjem dejavnikov, ki jih zaposleni sprejmejo kot pozitivne, pa tudi oblikuje temelje za inovativno okolje.
Ključne besede: Organizacijska kultura, management organizacije, inovacije, tipologija organizacijske kulture, ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, kultura prihodnosti.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 1253; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Inovativno delovanje organizacije: Primer podjetja IBM
Rok Vodušek, 2015, magistrsko delo

Opis: Inovacijska miselnost je nujna na trgu, saj uporablja in implementira najnovejše tehnologije in najboljše poslovne prakse. Inovacije omogočajo razvoj novih izdelkov in njihovo komercializacijo do zadovoljnih potrošnikov, poenostavljajo zapletene procese in pomagajo zvišati angažiranost zaposlenih. Konec koncev, je inovativnost tisto, kar ohranja podjetje relevantno na poslovnem trgu. Podjetje pa tudi ne more obstajati in se razvijati brez ljudi. Z ljudmi organizacija nastane in se z njihovo pomočjo tudi razvija. Podjetje je živ družbeni sistem, sestavljen iz ljudi , ki ga vzdržujejo in razvijajo. Ni dovolj da vzdržujemo objekte, stroje, tehnologijo in trg, treba je »vzdrževati« ljudi v infrastrukturi, ki uporabljajo tehnologijo in na trgu prodajajo blago. Vse to pogosto pozabljamo in zanemarjamo ter celo v večini podcenjujemo. Človeške rezerve in potenciali so še vedno premalo izrabljeni. Ljudje oblikujejo kulturo podjetja, ta pa njegovo dušo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela zajema poglavje o inovativnosti v podjetju, ter o vplivu inovativnega delovanja na poslovanje. Drugo poglavje v teoretičnem delu opredeljuje razvoj inovativnega vedenja v organizacijah. Podpoglavja za ta del zajemajo predvsem kulturo podjetja in sorodne pojme, ki so povezani z kulturo podjetja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljene najbolj znane in najbolj uporabljene tipologije organizacijskih kultur. V empiričnemu delu magistrske naloge smo analizirali rezultate raziskave, ki temeljijo na študijskemu primeru analize kulture podjetja IBM.
Ključne besede: inovativnost, inovacije, inovativno vedenje, organizacijska kultura, organizacijska klima, tipologija organizacijske kulture, sprememba organizacijske kulture.
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 657; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
ANALIZA ORGANIZACIJSKE KULTURE - PRIMER UPRAVNE ENOTE HRASTNIK
Maša Špan, 2016, magistrsko delo

Opis: Vloga organizacijske kulture v javni upravi je v svoji osnovi povsem enaka kot organizacijska kultura v pridobitnih organizacijah. Pojavlja se sicer nekaj razlik, ki so posledica specifičnosti dela. Organizacijska kultura s svojimi lastnostmi in značilnostmi vpliva na način, kako se sprejemajo odločitve, kako se uporablja človeške vire ter na to, kako se odziva organizacija na impulze iz okolja. Vse to dokazuje tudi njen velik vpliv na uspešnost organizacije. Prav zaradi tega je bistvenega pomena, da organizacija pozna svojo kulturo, se zaveda njenih prednosti in slabosti in jih v celoti izkoristi v svoj prid (Prašnikar, Cirman 2005, 65). Rdeča nit, ki se vleče skozi celotno magistrsko nalogo je organizacijska kultura na Upravni enoti Hrastnik. V prvem – empiričnem – delu smo preučili različne definicije organizacijske kulture, dotaknili smo se tudi organizacijske klime. Ko so bile definicije in razmerja med njimi jasna, smo preučili še vzroke za raziskovanje organizacijske kulture in vlogo organizacijske kulture v organizaciji. Organizacijsko kulturo v organizaciji smo opredelili tudi po tipologijah različnih avtorjev. Preučili smo še razvoj, oblikovanje, vzdrževanje, spreminjanje organizacijske kulture v organizaciji. V aplikativnem delu smo izvedli raziskavo na Upravni enoti Hrastnik, in sicer z vprašalnikom OCAI (Cameron in Quinn, 2006, 20–25).
Ključne besede: organizacijska kultura, vloga organizacijske kulture, javna uprava, tipologija po Cameron-Quinnu, tipologija po Handyju, tipologija po Ansoffu, tipologija po Dealu in Kennedyju, Upravna enota Hrastnik.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 363; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici