Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ta diplomska naloga obravnava pomen sodelovanja med starši in trenerji v mladinskem športu, pri čemer poudarja njun ključni vpliv na celosten razvoj mladih športnikov. Poudarek je na vlogah staršev in trenerjev, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za telesni, čustveni in socialni napredek otrok. Raziskava analizira, kako učinkovita komunikacija in usklajeno delovanje med obema stranema prispevata k pozitivnim izkušnjam mladih športnikov. Starši zagotavljajo čustveno in materialno podporo, spodbujajo vztrajnost ter pomagajo otrokom razviti zdrav odnos do športa. Trenerji delujejo kot mentorji in vzorniki, s tehničnim znanjem in prilagojenimi metodami treninga spodbujajo razvoj spretnosti, samozavesti in discipline. Sodelovanje med starši in trenerji zmanjšuje možnosti za prekomerni pritisk ter omogoča boljše usklajevanje športnih ciljev in potreb otrok. Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, vključno z anketami staršev in trenerjev različnih športnih disciplin. Rezultati kažejo, da kakovostno sodelovanje izboljšuje športne rezultate, motivacijo otrok in njihovo splošno zadovoljstvo s športom. Študija potrjuje, da je usklajeno delovanje staršev in trenerjev ključno za dolgoročen uspeh in užitek otrok v športu, hkrati prispeva k njihovemu osebnemu razvoju in vrednotam, ki so pomembne zunaj športnih aktivnosti.
Ključne besede: mladinski šport, sodelovanje med starši in trenerji, motivacija, celostni razvoj, komunikacija, podporno okolje, razvoj spretnosti, osebnostna rast, disciplina, timsko delo
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Diplomsko delo se v prvi vrsti osredinja na potek in organizacijo pripravljalnih tekem slovenske moške košarkarske reprezentance pred svetovnim prvenstvom v košarki 2023 na Filipinih, Japonskem in v Indoneziji. V teoretičnem delu analiziramo timsko delo in ključne elemente, ki so potrebni za uspešno in homogeno delo ter uspeh ekipe. V empiričnem delu s pomočjo statističnih kazalnikov, stvarnih dognanj ter rezultatov kvalifikacij in priprav v odnosu na pretekle uspehe oziroma neuspehe košarkarske reprezentance analitično obravnavamo slabosti in dobre strani v organizaciji, zasnovi in v izvedbi organizacije tekmovalnega dela. Medtem ko v prvem delu empiričnega dela predstavimo predvsem praktično osnovo priprav v obliki kvalifikacijskih in pripravljalnih tekem, podkrepljeno s komentarjem vsakega sklopa, se v drugem delu osredinjamo na analizo organizacije priprav, v zaključku in deloma že vmes pa slabosti in prednosti teh priprav umestimo tudi v širši družbeni kontekst. Poleg tega ugotavljamo razmere v košarkarski reprezentanci s poudarkom na igri izjemnega posameznika kot kapetana in ključnega igralca tima ter analiziramo marketinške prijeme vodilnih v zvezi pred svetovnim prvenstvom, med njim in po njem. Ugotovili smo, da treba je v slovenski košarkarski reprezentanci še marsikaj postoriti v organizacijskem in strokovnem delu, vendar so odnosi v ekipi – med igralci in v strokovnem štabu – dobri, razumevanje in povezanost sta izjemna; tako je uspeh marsikdaj plod prave energije in zanosa.
Ključne besede: timsko delo, kvalifikacije, priprave, reprezentanca, organizacija in marketing
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 389; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 134
Celotno besedilo (863,23 KB)

Opis: Uvod: Timsko delo, dobri medsebojni odnosi in kakovostna obravnava so na vseh področjih dela v zdravstvu izrednega pomena, še posebej v enotah intenzivne terapije, kjer je zdravstveno stanje obolelih življenjsko ogrožajoče, obravnava pa zahteva specialna znanja s področja intenzivne terapije. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvantitativno presečno raziskavo, instrument je bil anketni vprašalnik. Le-ta je bil razdeljen med 80 zaposlenih v zdravstveni negi v dveh različnih okoljih: v enoti intenzivne interne medicine in v covid intenzivni terapiji javnega zavoda. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je medsebojna komunikacija v timu covid intenzivne terapije ustreznejša kot na oddelku za intenzivno interno medicino. Anketirani v covid intenzivni terapiji se v trenutnem timu dobro počutijo, so pozitivno naravnani ter medsebojno solidno in odkrito komunicirajo. Na Oddelku za intenzivno interno medicino so rezultati v vseh trditvah zelo razpršeni, to pomeni, da so anketirani različnih mnenj in imajo na medsebojne odnose v timu različen pogled. Anketirani na Oddelku za intenzivno interno medicino se statistično značilno počutijo bolj obremenjene kot anketirani v covid intenzivni terapiji. Razprava in sklep: Delo v enoti intenzivne terapije zahteva multidisciplinarni pristop z visoko mero medsebojnega sodelovanja in sistematične organizacije. Ugotovili smo, da ne glede na to, v kakšnih pogojih dela delaš oz. s kakšnimi nepredvidljivimi situacijami se na delovnem mestu srečuješ, je pomembno, da imaš ob sebi ekipo oz. tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakršni situaciji obrneš, poiščeš pomoč, zaupanje in oporo.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, timsko delo, komunikacija, SARS CoV-2
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 312
Celotno besedilo (909,09 KB)

Opis: Za obstoj zdravstvenih organizacij je ključnega pomena, da zaposleni dosegajo zastavljene cilje. Ker v zdravstvenih organizacijah delo večinoma poteka v timih, je dobro sestavljen zdravstveni tim z uspešnim vodenjem ključnega pomena. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije, ki so vključene v raziskavo, opravljeno med negovalnimi in babiškimi timi v SB Jesenice, BGP Kranj in PS Begunje. S pomočjo znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku smo v teoretičnem delu magistrskega dela predstavili timsko delo, vodenje, učinkovitost in dinamičnost timov v zdravstvenih organizacijah. Empirična raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Instrument naše raziskave je anonimen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom izdelave magistrskega dela. Anketa se je v treh zdravstvenih zavodih izvajala od 1. 6. 2020 do 15. 9. 2020. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena v programu IBM SPSS Statistic 22. Uporabili smo opisno statistiko, Shapiro-Wilkov test, Levenov test, grafikon kvartilov, parametrični test, Tukeyevega post-hoc testa , hi-kvadrat test, t-test in analizo variance. Za statistično pomembne rezultate smo upoštevali stopnjo statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Anketiranci s svojimi odgovori dokazujejo, da so negovalni in babiški timi ne samo dinamični, ampak tudi učinkoviti. Vodje se zavedajo svoje odgovornosti, vendar niso ustrezno izobraženi na področju managementa. Od 21 anketiranih vodij sta le dva izobražena na področju managementa. Vodja ima pomembno vlogo v timu, saj izvaja svoje naloge ter hkrati vodi in usklajuje urnike, delovne naloge in komunikacijo znotraj tima. Vodenje vpliva na celotno klimo znotraj tima in na učinkovitost timskega dela.
Ključne besede: učinkovitost, timsko delo, vodenje
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 1764; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,86 MB)