| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
Varstvo osebnih podatkov v zdravstveni negi
Darja Arzenšek, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili osebne podatke in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Prav tako pa smo tudi opisali zgodovino varstva osebnih podatkov pacientov. Dodali smo tudi pravne vire, v katerih najdemo določbe o varovanju osebnih pacientovih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so člani tima zdravstvene nege, v zdravstveni ustanovi seznanjeni z varovanjem osebnih podatkov pacientov in v kolikšni meri se varovanje osebnih podatkov v praksi uporablja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 66 anketirancev zaposlenih v Zdravstvenem domu. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da člani tima zdravstvene nege poznajo osebne podatke. Vedo, da je posredovanje pacientovih podatkov o njegovem zdravstvenem stanju le domena zdravnika. Seznanjeni so s kazensko odgovornostjo, kadar prelomijo načelo molčečnosti, in vedo tudi, da jih poklicne skrivnosti oz. molčečnosti lahko razreši sam pacient in sodišče. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da člani tima zdravstvene nege poznajo zakonske določbe glede varovanja osebnih podatkov pacientov. Vendar pa kljub temu še vedno prihaja do nepravilnosti in kršitev, ki pa jih člani tima zdravstvene nege med svojim delom opažajo. Te nepravilnosti so, da osebni podatki pacientov oz. njihove kartoteke niso zaklenjene. Kartoteke so shranjene na hodniku in prosto dostopne komurkoli. Prav tako se zdravstveno osebje pogovarja s pacientom o njegovih težavah kar na hodniku pred ostalimi pacienti in mimoidočimi.
Ključne besede: podatek, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, člani tima zdravstvene nege, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 3600; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

32.
OBČUTEK USPOSOBLJENOSTI PRI ŠTUDENTIH IN ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Matjaž Miljan, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen. Opisati občutke usposobljenosti rednih študentov I. stopenjskega dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Samoocena usposobljenosti diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika ima bistveni pomen pri zagotavljanju visokega standarda zdravstvene nege. Ta vpliva in jim je v pomoč pri ohranjanju in izboljševanju delovnih spretnosti ter pri identificiranju njihovih prednosti in slabosti. Raziskovalna metodologija. Za opis vzorca raziskava temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja oz. deskriptivnih statističnih metodah (povprečje, standardna deviacija, mediana, modus, min., max. …). Pri opredelitvi hipotez (statistično pomembnih razlik) smo v primeru možnosti uporabe parametričnih metod uporabili MANOVA analizo. Pridobljene podatke smo statistično analizirali s statističnim programom SPSS za Windows, verzija 13.0 ter Microsoft Office Excel 2007. Vrednosti p < 0,05 so veljale za statistično pomembne. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 študentov tretjega letnika dveh visokošolskih ustanov, ki izvajajo študijski program Zdravstvene nege I. stopnje. V raziskavo je bilo vključenih skupaj 83 diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Skupaj 37 iz dveh ljubljanskih klinik in 46 zaposlenih v dveh splošnih bolnišnicah. Rezultati. V posameznih ustanovah so se pokazale majhne razlike v stopnji samozavesti ter tudi v samooceni usposobljenosti. Večjo razliko smo opazili v eni od bolnišnic, kjer je bila izmerjena samozavest nekoliko nižja kot v drugih ustanovah. Prav tako je izmerjena samoocena usposobljenosti in povprečna izmerjena samozavesti nekoliko višja na eni od sodelujočih fakultet. Od vseh dejavnikov, za katere smo predpostavljali, da bi lahko vplivali na stopnjo samoocenjene usposobljenosti, je bila signifikanca dokazana samo pri vplivu samozavesti na lastni občutek usposobljenosti med študenti in zaposlenimi v zdravstveni negi. Sklep. Končni rezultat samoocene nam lahko pokaže prednosti in slabosti področja iz vsakodnevne prakse, kjer lahko svoje veščine in sposobnosti ankatiranci še izboljšajo. Prav tako je lahko smerokaz študentom zdravstvene nege, v katera področja bi bilo še potrebno usmeriti pozornost, da bi le-ti v klinično prakso vstopili kar se da pripravljeni in usposobljeni.
Ključne besede: Samoocenjevanje, usposobljenost, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, študent zdravstvene nege.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 2088; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

33.
34.
35.
Model organiziranja zdravstvene nege v bolnišnici : magistrsko delo
Hilda Maze, 2008, magistrsko delo

Ključne besede: organizacija zdravstvene nege, medicinske sestre, skupno vodenje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2094; Prenosov: 198

36.
Zdravstvena nega pacienta z odprto poškodbo roke
Matej Bedenik, 2013, diplomsko delo

Opis: Roka je naš najpomembnejši organ za tipanje, presojo zgradbe in oblike predmetov, prostorske orientacije in temperature. Vsakodnevno jo uporabljamo za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti kot so hranjenje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje, osebna higiena in urejenost. Velikokrat se njenega pomena ne zavedamo dokler ne pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacienta z odprto poškodbo roke in opisati aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z odprto poškodbo roke. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na deskriptivni metodi dela, za izvedbo študije primera pa smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientom z odprto poškodbo roke. Ugotovili smo, da sta prioritetna dva negovalna problema in sicer bolečina ter telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe. Poškodba lahko človeka omeji v normalnem delovanju vsaj za nekaj časa ali celo življenje. S poškodbo roke se tako lahko spremeni celoten stil življenja, delovanja in so potrebna nova prilagajanja na življenje in normalno delovanje. Pri tem je pomembno, da je pacient motiviran za zdravljenje in čimprejšnjo sposobnost samooskrbe.
Ključne besede: odprte poškodbe roke, kirurška rana, celjenje, spremenjena telesna podoba, aktivnosti zdravstvene nege, študija primera
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1361; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (602,03 KB)

37.
Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija
Nataša Radovanović, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo ter predstavili specifične naloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri tem nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo, podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo izvajalce zdravstvene nege, ki so zaposleni na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin ter na Oddelku za internistično intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege upoštevajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okuţb povezanih z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo ter standarde aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju zdravstvene nege ter da sta aspiracija sekreta iz dihalnih poti in nadzor nad umetno dihalno potjo najpomembnejši nalogi pri bolniku z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Zapleti, povezani z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo, se pojavljajo redko. Izvajalci zdravstvene nege so seznanjeni z uporabo vseh pripomočkov, namenjenih vzdrţevanju proste dihalne poti in mehanske ventilacije ter z najnovejšimi smernicami za vzdrţevanje umetne dihalne poti in mehanske ventilacije.
Ključne besede: umetna dihalna pot, endotrahealna intubacija, aspiracija, mehanska ventilacija, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 5714; Prenosov: 2059
.pdf Celotno besedilo (820,60 KB)

38.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z VENSKIM ULCUSOM
Marjeta Ploj, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta z venskim ulcusom. V prvem delu uvoda smo izpostavili namen ter cilje diplomskega dela. Nadalje smo opredelili kronično vensko popuščanje, pojavnost, simptome, znake ter dejavnost tveganja za kronično vensko bolezen. V drugem poglavju smo prav tako predstavili klasifikacijo kronične venske bolezni ter opredelili termin razjeda goleni. Tretji del naloge zajema zdravstveno nego pacienta z ulcusom. Glede na trend zdravljenja smo opisali sodobno oskrbo venskih ulcusov ter zdravljenje ulcusov. Poudarek je na partnerskem odnosu med medicinsko sestre ter ostalimi sodelujočimi v zdravstveni oskrbi pacienta z venskim ulcusom ter uporabi in upoštevanju etičnega pristopa do pacienta. V tem poglavju smo prav tako opisali proces zdravstvene nege ter procesno metodo dela po kateri poteka oskrba venskih ulcusov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Slednje smo ugotavljali z raziskavo, ki nam je hkrati podala rezultate, da anketiranci poznajo sodobno ter klasično oskrbo venskih ulcusov, ki jo izvajajo po procesu zdravstvene nege ter vključujejo uporabo negovalnih diagnoz, med katerimi so najpogostejše bolečina, zvišana možnost infekcije, strah, motnje spanja ter poškodba tkiva. Glede na to, da so imenovane negovalne diagnoze usmerjene v bolezen lahko opravičimo s tem, da gre pri pacientih v Univerzitetnem kliničnem centru za hospitalizacije in lahko negovalne diagnoze usmerjene v zdravje ugotavljajo za to prisotni zdravstveni kader, ki deluje v domačem okolju pacienta (patronažno zdravstveno varstvo).
Ključne besede: venska razjeda, zdravljenje, proces zdravstvene nege, negovalna diagnoza, medicinska oskrba, partnerstvo
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1598; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

39.
KONCEPT SKRBI IN KONCEPT IZPUŠČENE AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE TER NJUNA POVEZANOST V PRAKSI
Renata Močnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Skrb je temelj zdravstvene nege, ki je povezan z aktivnostmi zdravstvene nege, obsega pa predvsem odnos, ki ga imajo ali razvijejo medicinske sestre do pacientov. Tako koncept skrbi kot koncept izpuščene aktivnosti zdravstvene nege se razvijata vzporedno s profesionalizacijo poklica medicinskih sester, večanjem obsega njihovih kompetenc in prenosom določenih terapevtskih ter diagnostičnih posegov od zdravnikov na medicinske sestre, kar na eni strani pomeni večanje obsega dela, po drugi strani pa to predstavlja nevarnost za večanje pogostosti in resnosti zdravstvenih napak, povzročenih s strani medicinskih sester. Namen magistrskega dela je predstaviti koncept skrbi in koncept izpuščene aktivnosti zdravstvene nege ter ugotoviti njuno povezanost v praksi.
Ključne besede: koncept, skrb, skrbstveno ravnanje, izpuščena aktivnost zdravstvene nege, vzrok za izpuščeno aktivnost, medicinska sestra
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1670; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

40.
Novorojenec in otročnica v domačem okolju
Mateja Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja, temeljna naloga patronažne medicinske sestre, spremlja človeka od začetka njegovega življenja do konca, torej preko vseh življenjskih obdobij. Vsako izmed teh obdobij pa ima seveda specifične potrebe po znanju in ravno diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora slediti in se prilagajati potrebam posameznika, družine in skupnosti. Ena izmed ranljivih skupin, ki jih pri svojem delu obravnava patronažna medicinska sestra, sta ravno novorojenec in otročnica. Zato na novo nastala družina brez izkušenj krepko potrebuje in tudi izraža potrebo po pomoči strokovnega osebja, ki je v našem primeru ravno patronažna medicinska sestra. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivnosti patronažne medicinske sestre, ki so usmerjene v ohranjanje in krepitev zdravja otročnice in novorojenca. Namen raziskave, ki temelji na študiji primera, kvalitativni metodi dela, je izpostaviti negovalne diagnoze oziroma ugotoviti negovalne probleme pri otročnici in novorojencu ter hkrati izpostaviti aktivnosti patronažne zdravstvene nege, ki jih izvaja patronažna medicinska sestra na hišnem obisku prav tako pri otročnici in novorojencu. Na podlagi študije primera smo ugotovili, da sta pri otročnici prioritetna dva negovalna problema, in sicer utrujenost ter bolečina na področju presredka zaradi epiziotomijske rane. Pri novorojenki pa smo kot prioritetna negovalna problema izpostavili spremenjeno funkcijo črevesja – kolike ter celjenje popka. Cilj vsake obravnave otročnice in novorojenca oziroma celotne družine iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom tako na negi kot na oskrbi je torej zdrav psihofizičen razvoj novorojenca ter sprejemanje nove vloge – vloge starševstva s strani očeta in matere.
Ključne besede: primarno zdravstveno varstvo in patronažna dejavnost, aktivnosti patronažne zdravstvene nege, družina, patronažna medicinska sestra, otročnica in novorojenec, študija primera.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 2161; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (394,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici