| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 311
Na začetekNa prejšnjo stran19202122232425262728Na naslednjo stranNa konec
221.
Vizing's conjecture: a survey and recent results
Boštjan Brešar, Paul Dorbec, Wayne Goddard, Bert L. Hartnell, Michael A. Henning, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Vizingova domneva iz leta 1968 trdi, da je dominacijsko število kartezičnega produkta dveh grafov vsaj tako veliko, kot je produkt dominacijskih števil faktorjev. V članku naredimo pregled različnih pristopov k tej osrednji domnevi iz teorije grafovske dominacije. Ob tem dokažemo tudi nekaj novih rezultatov. Tako so na primer pokazane nove lastnosti minimalnega protiprimera, dokazana je tudi nova spodnja meja za produkte grafov brez induciranega ▫$K_{1,3}$▫ s poljubnimi grafi. Skozi celoten članek so obravnavani pripadajoči odprti problemi, vprašanja in sorodne domneve.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, kartezični produkt, dominacija, Vizingova domneva, mathematics, graph theory, Caretesian product, domination, Vizing's conjecture
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 481; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

222.
A note on the domination number of the Cartesian products of paths and cycles
Polona Repolusk, Janez Žerovnik, 2011

Opis: Z uporabo algebraičnega pristopa implementiramo konstantni algoritem za računanje dominantnega števila kartezičnih produktov poti in ciklov. Podamo formule za dominantna števila ▫$gamma(P_n Box C_k)$▫ (za ▫$k leq 11$▫, ▫$n in {mathbb N}$)▫ in dominantna števila ▫$gamma(C_n Box P_k)$▫ in ▫$gamma(C_n Box C_k)$▫ (za ▫$k leq 6$▫, ▫$n in {mathbb N}$▫).
Ključne besede: teorija grafov, kartezični produkt, grid, torus, dominacija, algebra poti, konstantni algoritem, graph theory, Cartesian product, grid graph, torus, graph domination, path algebra, constant time algorithm
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 532; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

223.
A generalization of Hungarian method and Hall's theorem with applications in wireless sensor networks
Drago Bokal, Boštjan Brešar, Janja Jerebic, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, we consider various problems concerning quasi-matchings and semi-matchings in bipartite graphs, which generalize the classical problem of determining a perfect matching in bipartite graphs. We prove a generalization of Hall's marriage theorem, and present an algorithm that solves the problem of determining a lexicographically minimum ▫$g$▫-quasi-matching (that is a set ▫$F$▫ of edges in a bipartite graph such that in one set of the bipartition every vertex ▫$v$▫ has at least ▫$g(v)$▫ incident edges from ▫$F$▫, where ▫$g$▫ is a so-called need mapping, while on the other side of the bipartition the distribution of degrees with respect to ▫$F$▫ is lexicographically minimum). We obtain that finding a lexicographically minimum quasi-matching is equivalent to minimizing any strictly convex function on the degrees of the A-side of a quasi-matching and use this fact to prove a more general statement: the optima of any component-based strictly convex cost function on any subset of ▫$L_1$▫-sphere in ▫${mathbb N}^n$▫ are precisely the lexicographically minimal elements of this subset. We also present an application in designing optimal CDMA-based wireless sensor networks.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, prirejanje, kvazi prirejanje, polprirejanje, tok, madžarska metoda, mathematics, graph theory, matching, quasi-matching, semi-matching, flow, Hungarian method, augmenting path
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 368; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

224.
Atoms and clique separators in graph products
Bijo S. Anand, Kannan Balakrishnan, Manoj Changat, Iztok Peterin, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Predstavljeni so vsi minimalni klični separatorji za vse štiri standardne produkte: kartezičnega, krepkega, leksikografskega in direktnega. Maksimalne atome natančno opišemo le za prve tri prej omenjene standardne produkte. V direktnem produktu maksimalne atome opišemo le delno. Tipična situacija za standardni grafovski produkt je, da ne vsebuje kličnih separatorjev in je posledično ves produkt maksimalni atom.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, produkt grafov, klični separator, atom, mathematics, graph theory, clique separator, atom, graph products
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 296; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

225.
The pre-hull number and lexicographic product
Iztok Peterin, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Nedavno sta Polat in Sabidussi v [On the geodesic pre-hull number of a graph, Europ. J. Combin. 30 (2009), 1205--1220] vpeljala invarianto ko-točkovno pred-ovojnično število ▫$mathrm{ph}(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki meri nekonveksnost konveksnega prostora. Vpeljemo podobno invarianto imenovano konveksno pred-ovojnično število, ki je naravna zgornja meja za ko-točkovno pred-ovojnično število. Obe invarianti študiramo na leksikografskem produktu in podamo natančne vrednosti za obe invarianti glede na lastnosti faktorjev.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, pred-ovojnično število, geodetska konveksnost, leksikografski produkt, mathematics, graph theory, pre-hull number, geodesic convexity, lexicographic product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 396; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

226.
On the b-chromatic number of some graph products
Marko Jakovac, Iztok Peterin, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Pravilno barvanje vozlišč grafa kjer vsak barvni razred vsebuje vozlišče, ki ima soseda v vseh preostalih barvnih razredih, imenujemo b-barvanje. Največje naravno število ▫$varphi (G)$▫, za katero obstaja b-barvanje grafa ▫$G$▫, imenujemo b-kromatično število. Določimo nekatere spodnje in zgornje meje b-kromatičnega števila za krepki produkt ▫$G,boxtimes, H$▫, leksikografski produkt ▫$G[H]$▫ in za direktni produkt ▫$G,times, H$▫. Prav tako določimo nekatere točne vrednosti za produkte poti, ciklov, zvezd in polnih dvodelnih grafov. Pokažemo tudi, da lahko določimo b-kromatično število za ▫$P_n ,boxtimes, H$▫, ▫$C_n ,boxtimes, H$▫, ▫$P_n[H]$▫, ▫$C_n[H]$▫ in ▫$K_{m,n}[H]$▫ za poljuben graf ▫$H$▫, če sta le ▫$m$▫ in ▫$n$▫ dovolj veliki.
Ključne besede: teorija grafov, b-kromatično število, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt, graph theory, b-chromatic number, strong product, lexicographic product, direct product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 355; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

227.
Some Steiner concepts on lexicographic products of graphs
Bijo S. Anand, Manoj Changat, Iztok Peterin, Prasanth G. Narasimha-Shenoi, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The smallest tree that contains all vertices of a subset ▫$W$▫ of ▫$V(G)$▫ is called a Steiner tree. The number of edges of such a tree is the Steiner distance of ▫$W$▫ and union of all Steiner trees of ▫$W$▫ form a Steiner interval. Both of them are described for the lexicographic product in the present work. We also give a complete answer for the following invariants with respect to the Steiner convexity: the Steiner number, the rank, the hull number, and the Carathéodory number, and a partial answer for the Radon number. At the end we locate and repair a small mistake from [J. Cáceres, C. Hernando, M. Mora, I. M. Pelayo, M. L. Puertas, On the geodetic and the hull numbers in strong product graphs, Comput. Math. Appl. 60 (2010) 3020--3031].
Ključne besede: teorija grafov, leksikografski produkt, Steinerjeva konveksnost, Steinerjeva množica, Steinerjeva razdalja, graph theory, lexicographic product, Steiner convexity, Steiner set, Steiner distance
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 371; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

228.
Domination game played on trees and spanning subgraphs
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Douglas F. Rall, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Igra dominacije na grafu ▫$G$▫ je bila vpeljana v [B. Brešar, S. Klavžar, D. F. Rall, Domination game and an imagination strategy, SIAM J. Discrete Math. 24 (2010) 979-991]. Dva igralca, Dominator in Zavlačevalec, drug za drugim izbirata po eno vozlišče grafa. Vsako izbrano vozlišče mora povečati množico vozlišč, ki so bila dominirana do tega trenutka igre. Oba igralca izbirata optimalno strategijo, pri čemer Dominator želi igro končati v najmanjšem možnem številu korakov, Zavlačevalec pa v največjem možnem številu korakov. Igralno dominacijsko število ▫$gamma_g(G)$▫ je število izbranih vozlišč v igri, kjer je Dominator prvi izbral vozlišče. Ustrezno invarianto, ko igro začne Zavlačevalec, označimo z ▫$gamma_g'(G)$▫. V članku sta obe igri proučevani na drevesih in vpetih podgrafih. Dokazana je spodnja meja za igralno dominacijsko število drevesa, ki je funkcija njegovega reda in maksimalne stopnje. Pokazano je, da je meja asimptotično optimalna. Dokazano je, da za vsak ▫$k$▫ obstaja drevo ▫$T$▫ z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k+1)$▫ in postavljena je domneva, da ne obstaja drevo z ▫$(gamma_g(T),gamma_g'(T)) = (k,k-1)$▫. Obravnavana je povezava med igralnim dominacijskim številom grafa in njegovimi vpetimi podgrafi. Dokazano je, da obstajajo 3-povezani grafi ▫$G$▫, ki vsebujejo 2-povezani vpeti podgraf ▫$H$▫, tako da je igralno dominacijsko število grafa ▫$H$▫ poljubno manjše od igralnega dominacijskega števila grafa ▫$G$▫. Podobno je dokazano, da za vsako celo število ▫$ell ge 1$▫ obstajata graf ▫$G$▫ in njegov vpeti podgraf $T$, tako da velja ▫$gamma_g(G)-gamma_g(T) ge ell$▫. Po drugi strani obstajajo grafi ▫$G$▫, za katere je igralno dominacijsko število vsakega vpetega drevesa v ▫$G$▫ poljubno večje od igralnega dominacijskega števila od ▫$G$▫.
Ključne besede: igra dominacije, igralno dominacijsko število, drevo, vpeti podgraf, graph theory, domination game, game domination number, tree, spanning subgraph
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

229.
A forbidden subgraph characterization of some graph classes using betweenness axioms
Manoj Changat, Anandavally K. Lakshmikuttyamma, Joseph Mathews, Iztok Peterin, Prasanth G. Narasimha-Shenoi, Geetha Seethakuttyamma, Simon Špacapan, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Naj bo ▫$I_G(x,y)$▫ interval najkrajših ▫$x,y$▫-poti in ▫$J_G(x,y)$▫ interval induciranih ▫$x,y$▫-poti v povezanem grafu ▫$G$▫. Obravnavani so naslednji trije aksiomi vmesnosti za množico ▫$V$▫ in ▫$R: V times V rightarrow 2^V$▫: (i) ▫$x in R(u,y), y in R(x,v), x neq y, |R(u,v)|>2 Rightarrow x in R(u,v)$▫; (ii) ▫$x in R(u,v) Rightarrow R(u,x) cap R(x,v) = {x}$▫; (iii) ▫$x in R(u,y), y in R(x,v), x neq y, Rightarrow x in R(u,v)$▫. Karakteriziramo razred grafov, za katere ▫$I_G$▫ izpolnjuje (i), razred grafov, za katere ▫$J_G$▫ izpolnjuje (ii) in razred grafov, kjer oba ▫$I_G$▫ in ▫$J_G$▫ izpolnjujeta (iii). Karakterizacije so podane z prepovedanimi induciranimi podgrafi. Izkaže se, da je razred grafov, kjer ▫$I_G$▫ izpolnjuje (i), pravi podrazred razdaljno dednih grafov in da je razred, kjer ▫$J_G$▫ izpolnjuje (ii), pravi nadrazred razdaljno dednih grafov. Podani sta tudi aksiomatični karakterizaciji tetivnih in ptolomejskih grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, prepovedani podgrafi, inducirana pot, intervalna funkcija, aksiomi vmesnosti, tetivni grafi, razdaljno dedni grafi, mathematics, graph theory, forbidden subgraphs, induced path, interval function, betweenness axioms, chordal graphs, distance hereditary graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 376; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

230.
On graph identification problems and the special case of identifying vertices using paths
Florent Foucaud, Matjaž Kovše, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V članku uvedemo problem identifikacije s potmi: pokritje z identifikacijskimi potmi grafa ▫$G$▫ je množica poti ▫$mathcal{P}$▫, za katere velja, da vsako vozlišče leži na vsaj eni poti iz ▫$mathcal{P}$▫, in za vsak par vozlišč $u,v$ obstaja pot iz ▫$mathcal{P}$▫, ki vsebuje natanko eno izmed vozlišč ▫$u$▫ in ▫$v$▫. Ta problem je soroden raznim variantam identifikacijskih problemov. Problem pokritja z identifikacijskimi potmi obravnavamo na nekaterih družinah grafov. Izpeljemo optimalne velikosti za pokritja z identifikacijskimi potmi za: poti, cikle, hiperkocke in topološka drevesa ter podamo zgornjo mejo za poljubna drevesa. Podamo tudi spodnje in zgornje meje za minimalno velikost pokritja z identifikacijskimi potmi za poljubne grafe in obravnavamo natančnost mej. Pokažemo, da poljuben povezan graf ▫$G$▫ premore pokritje z identifikacijskimi potmi velikosti kvečjemu ▫$Biglceil frac{2(|V(G)|-1)}{3} Bigrceil$▫. Obravnavamo tudi računsko zahtevnost pripadajočega optimizacijskega problema in pokažemo, da v primeru, ko so dolžine poti iz pokritja fiksne dolžine, sodi problem med APX-polne probleme.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, poti, aproksimacija, mathematics, graph theory, test cover, identification, paths, approximation
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 334; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici