| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


121 - 130 / 311
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
122.
123.
An almost complete description of perfect codes in direct products of cycles
Sandi Klavžar, Simon Špacapan, Janez Žerovnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Naj bo ▫$G = times_{i=1}^nC_{ell_i}$▫ direktni produkt ciklov. Dokazano je, da za vsak ▫$r ge 1$▫ in za vsak ▫$n ge 2$▫ velja naslednje. Če je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫, tedaj vsaka povezana komponenta grafa ▫$G$▫ vsebuje ▫$r$▫-popolno kodo. Po drugi strani je tudi dokazano, da če koda grafa ▫$G$▫ vsebuje izbrano točko in njene lokalno kanonične točke, tedaj je vsak ▫$ell_i$▫ večkratnik od ▫$r^n + (r+1)^n$▫. Nadalje je dokazano, da je ▫$r$▫-popolna koda ▫$(r ge 2)$▫ grafa ▫$G$▫ enolično določena z ▫$n$▫ točkami. Postavljena je domneva, da za ▫$r ge 2$▫ ne obstajajo nobene druge kode v $G$ razen tistih, ki so konstruirane v članku.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, korekcijske kode, direktni produkt grafov, popolne kode, cikli, mathematics, graph theory, error-correcting codes, direct product of graphs, perfect codes, cycles
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 359; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

124.
[Theta]-graceful labelings of partial cubes
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Delne kocke so grafi, ki dopuščajo izometrične vložitve v hiperkocke. V članku so vpeljane ▫$Theta$▫-gracilne označitve delnih kock kot naravna razširitev gracilnih označitev dreves. Pokazano je, da so različni razredi delnih kock ▫$Theta$▫-gracilni, na primer sodi cikli, Fibonaccijeve kocke in (na novo vpeljane) leksikografske podkocke. Kartezični produkt ▫$Theta$▫-gracilnih delnih kock je spet tak in sprašujemo se, ali je morda vsaka delna kocka ▫$Theta$▫-gracilna. Pokazana je povezava med ▫$Theta$▫-gracilnimi označitvami in reprezentacijami celih števil v določenih številskih sistemih. Predlaganih je tudi nekaj smeri za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, drevesa, Ringel-Kotzigova domneva, delne kocke, Fibonaccijeve kocke, hiperkocke, mathematics, graph theory, graceful labelings, trees, Ringel-Kotzig conjecture, partial cubes, Fibonacci cubes, hypercubes
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 274; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

125.
On induced and isometric embeddings of graphs into the strong product of paths
Janja Jerebic, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Primerjani sta krepka izometrična dimenzija in sosedna izometrična dimenzija grafov. Koncepta sta ekvivalentna za grafe premera 2 in v tem primeru se problem določitve dimenzije reducira na problem pokritja s polnimi dvodelnimi grafi. S pomočjo tega pristopa je določena krepka izometrična dimenzija in sosedna izometrična dimenzija za različne grafe (na primer za Petersenov graf). Podan je pozitiven odgovor na Problem 4.1 iz [Fitzpatrick, Nowakowski, The strong isometric dimension of finite reflexive graphs, Discuss. Math. Graph Theory 20 (2000) 23-38], ali obstaja tak graf ▫$G$▫, ki ima krepko izometrično dimenzijo večjo od ▫$lceil |V(G)|/2 rceil$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, krepki produkt grafov, krepka izometrična dimenzija, sosedna izometrična dimenzija, mathematics, graph theory, strong product of graphs, adjacent isometric dimension, strong isometric dimension
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 362; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

126.
A theorem on Wiener-type invariants for isometric subgraphs of hypercubes
Sandi Klavžar, Ivan Gutman, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Naj bo ▫$d(G,k)$▫ število parov točk grafa ▫$G$▫, ki so na razdalji ▫$k$▫, naj bo ▫$lambda$▫ realno (ali kompleksno) število in naj bo ▫$W_lambda(G) =sum_{k ge 1}d(G,k)k^lambda$▫. Dokazano je, da za delno kocko ▫$G$▫ velja ▫$W_{lambda + 1}(G) = |mathcal{F}| W_lambda(G) - sum_{mathnormal{F} in mathcal{F}} W_lambda(G setminus F)$▫, kjer je ▫$mathcal{F}$▫ particija ▫$E(G)$▫, ki jo inducira Djokovic-Winklerjeva relacija ▫$Theta$▫. Ta rezultat razširja prej znani rezultat za drevesa in implicira različne relacije za topološke indekse, ki temeljijo na razdaljah.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, grafovska razdalja, hiperkocka, delna kocka, Wienerjevo število, hiper-Wienerjev indeks, mathematics, graph theory, graph distance, hypercube, partial cube, Wiener number, hyper-Wiener indeks
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 460; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

127.
Distinguishing labellings of group action on vector spaces and graphs
Sandi Klavžar, Tsai-Lien Wong, Xuding Zhu, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: ▫$Gamma$▫ deluje na množico ▫$X$▫. ▫$k$▫-označitev ▫$X$▫ je preslikava ▫$c: to {1,2,...,k}$▫. Označitev ▫$c$▫ množice ▫$X$▫ je razlikovalna (glede na delovanje ▫$Gamma$▫), če za vsak ▫$g in Gamma$▫, ▫$g ne {mathrm{id}}_X$▫ obstaja element ▫$x in X$▫, tako da je ▫$c(x) ne c(g(x))$▫. Razlikovalno število, ▫$D_Gamma(X)$▫, delovanja ▫$Gamma$▫ na ▫$X$▫, je najmanjši ▫$k$▫, za katerega obstaja ▫$k$▫-označitev, ki je razlikovalna. V tem članku študiramo razlikovalno število linearne grupe ▫$GL_n(K)$▫ nad poljem ▫$K$▫, ki deluje na vektorski prostor ▫$K^n$▫ in razlikovalno število grupe avtomorfizmov Aut▫$(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki deluje na ▫$V(G)$▫. Slednje je poimenovano razlikovalno število grafa ▫$G$▫ in označeno z ▫$D(G)$▫. V članku so določene vrednosti ▫$D_{GL_n(K)}(K^n)$▫ za vsa polja ▫$K$▫ in vsa števila ▫$n$▫. Glede razlikovalnega števila grafov študiramo možne vrednosti razlikovalnega števila grafa glede na njegovo grupo avtomorfizmov, njegovo največjo stopnjo in druge strukturne lastnosti. Dokazano je, da če je ▫$mathrm{Aut}(G) = S_n$▫ in ima vsaka orbita v Aut▫$(G)$▫ velikost manj kot ▫$n choose n$▫, tedaj je ▫$D(G) = lceil n^{1/k} rceil$▫ za neko naravno število ▫$k$▫. Dokazan je izrek Brooks-ovega tipa za razlikovalno število: za vsak graf ▫$G$▫ velja ▫$D(G) le Delta(G)$▫, razen če je ▫$G$▫ polni graf, regularni polni dovodelni graf, ali pa ▫$C_5$▫. Vpeljemo tudi pojem enolično razlikovalnih grafov in proučujemo razlikovalno število nepovezanih grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grupa, splošna linearna grupa, vektorski prostor, graf, avtomorfizem, razlikovalna množica, mathematics, graph theory, distinguishing number, group, general linear group, vector space, graph, graph automorphism, distinguishing set
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 426; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

128.
Distinguishing Cartesian powers of graphs
Wilfried Imrich, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlikovalno število ▫$D(G)$▫ grafa je najmanjše celo število ▫$d$▫, za katero obstaja taka ▫$d$▫-označitev točk grafa ▫$G$▫, da je ne ohranja noben avtomorfizem grafa ▫$G$▫. Dokažemo, da je razlikovalno število kvadrata in višjih potenc povezanega grafa ▫$G ne K_2, K_3$▫, glede na kartezični produkt, vedno enako 2. Ta rezultat je močnejši od rezultatov Albertsona [Electron J Combin, 12 (2005), N17] za potence pra-grafov in tudi od rezultatov Klavžarja and Zhuja [European J. Combin, v tisku]. Bolj splošno, dokažemo tudi, da je ▫$(G Box H) = 2$▫, če sta ▫$G$▫ in ▫$H$▫ relativno tuja grafa in je ▫$|H| le |G| < 2^{|H|} - |H|$▫. Pod podobnimi pogoji veljajo sorodni rezultati tudi za potence grafov glede na krepki in direktni produkt grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grafovski avtomorfizem, produkti grafov, mathematics, graph theory, distingushing number, graph automorphism, products of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 311; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

129.
On integer domination in graphs and Vizing-like problems
Boštjan Brešar, Michael A. Henning, Sandi Klavžar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Nadaljujemo študij ▫${k}$▫-dominantnih funkcij v grafih (ali, kot bomo tudi rekli, celoštevilske dominacije), ki so jo začeli Domke, Hedetniemi, Laskar in Fricke. Za celo število ▫$k ge 1$▫ je funkcija ▫$f: V(G) to {0,1,...,k}$▫, definirana na točkah grafa ▫$G$▫, ▫${k}$▫-dominantna funkcija, če je vsota funkcijskih vrednosti na vsaki zaprti okolici vsaj ▫$k$▫. Teža ▫${k}$▫-dominantne funkcije je vsota funkcijskih vrednosti po vseh točkah. ▫${k}$▫-dominantno število grafa ▫$G$▫ je najmanjša teža ▫${k}$▫-dominantne funkcije na ▫$G$▫. Obravnavamo ▫${k}$▫-dominantno število kartezičnega produkta grafov, predvsem probleme povezane s slavno Vizingovo domnevo. Študirana je tudi povezava med ▫${k}$▫-dominantnim številom in drugimi tipi dominacijskih parametrov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, ▫${k}$▫-dominantna funkcija, celoštevilska dominacija, Vizingova domneva, kartezični produkt grafov, mathematics, graph theory, ▫${k}$▫-dominating function, integer domination, Vizing's conjecture, Cartesian product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 427; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

130.
Cartesian powers of graphs can be distinguished by two labels
Sandi Klavžar, Xuding Zhu, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The distinguishing number ▫$D(G)$▫ of a graph ▫$G$▫ is the least integer ▫$d$▫ such that there is a ▫$d$▫-labeling of the vertices of ▫$G$▫ which is not preserved by any nontrivial automorphism. For a graph ▫$G$▫ let ▫$G^r$▫ be the ▫$r$▫-th power of ▫$G$▫ with respect to the Cartesian product. It is proved that ▫$D(G^r) = 2$▫ for any connected graph ▫$G$▫ with at least 3 vertices and for any ▫$r = 3$▫. This confirms and strengthens a conjecture of Albertson. Other graph products are also considered and a refinement of the Russell and Sundaram motion lemma is proved.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grafovski avtomorfizem, produkti grafov, mathematics, graph theory, distingushing number, graph automorphism, products of graphs
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 317; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici