| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Ključne besede: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2010; Ogledov: 3437; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
OVREDNOTENJE HIPOTEZ MEHANIZMOV FORMIRANJA POLIMERNIH ASIMETRIČNIH PORIZNIH MEMBRAN Z MOKRO FAZNO INVERZIJO
Aleš Poznič, 2009, diplomsko delo

Opis: Polimerne membrane se bodo v bodoče uporabljale za separacijske postopke, ki bodo imeli veliko prednosti, kot sta na primer: nižja poraba energije in bolj selektivno ločevanje snovi. Da jih bomo lahko uporabljali, moramo v začetku poznati njihove nastanke. Mehanizem nastanka polimernih asimetričnih poroznih membran, pripravljenih po mokrem postopku fazne inverzije, je še dokaj neznan. Zaradi tega smo v diplomskem delu zbrali raziskovalne podatke za specifična sistema CA/ACE/voda in CA/THF/voda, ki so nastali v našem laboratoriju in jih podrobno analizirali. Ternarna sistema sta specifična zato, ker se pri njiju pojavlja zakasnitveni čas nastanka motnosti. To pomeni, da opazimo motnost pri nastanku membrane po pretečenem določenem času. Ta je odvisen od debeline nanosa, koncentracije polimerne raztopine in predvsem topila. Posledično je od zakasnitvenega časa nastanka motnosti odvisna debelina formirane membrane. Glede na podobnosti in razlike membrano-tvornih sistemov kot so zakasnitveni čas nastanka motnosti, naklon kota motnosti, maksimalna motnost, debelina in topilo, smo uvrstili membrano-tvorne sisteme v območja oz. tipe. Tako smo v sistemih CA/ACE/voda in CA/THF/voda odkrili različna območja obnašanja tega sistema. Kar je bil tudi cilj naše naloge.
Ključne besede: polimerne membrane, celulozni acetat, aceton, tetrahidrofuran, zakasnitveni čas nastanka motnosti, maksimalna motnost, debelina membrane, mehanizem nastanka membran
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 3125; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (9,10 MB)

3.
4.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici