1. Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanjaMetka Rezec, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv motoričnih sposobnosti na uspešnost pri učenju alpskega smučanja je razdeljeno na teoretični in empirični del. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako učenci 5. razreda v okviru šole v naravi napredujejo pri učenju alpskega smučanja na smučarskem tečaju glede na motorične sposobnosti. V teoretičnem delu smo predstavili in podrobneje opisali motorične sposobnosti in njihove splošne delitve, izpostavili smo temo o motoričnih sposobnostih, ki so potrebne za usvajanja znanja alpskega smučanja. Dotaknili smo se dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost usvajanja znanja smučanja, zlasti v času zimovanja oz. šole v naravi. Na koncu teoretičnega dela smo opisali razvoj in tehnike alpskega smučanja ter predstavili shemo storitev slovenske nacionalne šole alpskega smučanja 2017–2018.
V empiričnem delu smo predstavili in analizirali dobljene rezultate in podatke, za pridobitev katerih smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 42 učencev 5. razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško ter njenih dveh podružničnih šol Debro in Šentrupert. Ti otroci so bili stari 10 in 11 let. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste ter teste znanja smučanja. Rezultati obdelave so potrdili našo predpostavljeno hipotezo, da so učenci, ki so motorično sposobnejši, uspešnejši pri usvajanju znanja alpskega smučanja kot učenci, ki so motorično manj sposobni. Na podlagi tega smo ugotovili, da motorične sposobnosti vplivajo na uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja.
Ključne besede: motorične sposobnosti, alpsko smučanje, uspešnost usvajanja znanja alpskega smučanja, smučarski tečaj v okviru šole v naravi, motorični testi, testi znanja smučanja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1583; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (773,69 KB) |
2. PRIPRAVA MODELOV PREIZKUSA ZNANJA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA S POUDARKOM NA NARAVOSLOVNIH VSEBINAHDoris Vučko, 2012, diplomsko delo Opis: Testi znanja so ena izmed oblik preverjanja znanja, brez katerih v učnem procesu preprosto ne gre, zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili prav na njih. Namen diplomskega dela je bil sestaviti nabor nalog za teste znanja pri predmetu naravoslovje in tehnika za četrti razred. Iz sestavljenih nalog smo po pravilih sestavili model testa. Pripravljene naloge so lahko učiteljem v pomoč pri sestavi njihovih testov. Najprej smo se osredotočili na pravila sestavljanja testov znanja, saj brez njih ne moremo sestaviti kakovostnega testa. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo učitelji na sestavljanje testov znanja, zato smo izvedli kratko raziskavo, s katero smo ugotovili, da še zmeraj obstajajo učitelji, ki ne vedo sestaviti dobrega testa znanja. Izhajajoč iz teh ugotovitev smo sestavili 38 nalog, ki upoštevajo vse taksonomske stopnje po Bloomu.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, naravoslovje in tehnika, cilji in standardi znanja, četrti razred
Objavljeno v DKUM: 18.10.2012; Ogledov: 5148; Prenosov: 742
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku nemškega jezika na podlagi analize testov na gimnazijahMateja Lasnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku nemškega jezika na podlagi analize testov na gimnazijah je v ospredju sestava testov pri pouku nemškega jezika kot tujega jezika na slovenskih gimnazijah. Diplomska naloga predstavlja splošen pregled preverjanja in ocenjevanja znanja kot temeljnega dejavnika v šolski zakonodaji. Predstavljena je zgodovina šolstva, s katero so tesno povezani tudi testi znanja. Opisana je sestava in zgradba šolskih testov, velik pomen pa se nahaja v izbiri posameznih nalog, ki se uporabljajo pri preverjanju bralnih, slušnih in pisnih kompetenc učencev. Preverjanje in ocenjevanje znanja predstavlja, tako za učence kot tudi za učitelje, enega izmed temeljnih dejavnikov v izobraževalnem procesu. Skladno in med seboj povezano delo je ključnega pomena za doseganje ciljev, ki so zadani v letnih in sprotnih pripravah vzgojno-izobraževalnega procesa.
Ključne besede: - preverjanje in ocenjevanje znanja, - nemški jezik, - testi, - naloge, - vzgojno-izobraževalni proces, - učne priprave.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 3608; Prenosov: 235
Celotno besedilo (350,74 KB) |
4. KAKOVOST OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLIAna Antloga, 2010, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil odkriti kakovost znanja v osnovni šoli pri naravoslovnih predmetih (biologija in naravoslovje) s pomočjo testov znanja, ki so ključnega pomena pri preverjanju znanja. V raziskavo so bili vključeni testi znanja, ki so jih sestavili učitelji biologije in naravoslovja iz širšega Celjskega območja Slovenije. S pomočjo omenjenih testov smo analizirali dejansko stanje in kakovost znanja, ki je od učencev zahtevan na določenem pisnem preverjanju. Ugotovili smo, da se dejansko stanje med učitelji zelo razlikuje. Testi znanja so v več kot 50 % nagnjeni k minimalnim standardom. Naloge v testih so nižjega nivoja znanja in so večinoma tipa dopolnjevanja in kratkih odgovorov. Rezultati so hkrati pokazali, da se testi znanja ponavljajo v odvisnosti od učitelja. To pomeni, da ima učitelj stalen vzorec izdelave testov znanja in od takšnega vzorca praviloma ne odstopa prav veliko.
Ključne besede: testi znanja, biologija, preverjanje znanja, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2399; Prenosov: 422
Celotno besedilo (388,64 KB) |
5. BANKA TESTNIH NALOG ZA LIKOVNO PODROČJE SLIKANJAJasna Furek, 2011, diplomsko delo Opis: Namen preverjanja znanja je pridobivanje pomembnih informacij o znanju in napredku učencev, o vzgojno-izobraževalnem delu učitelja in tudi o ustreznosti in prilagojenosti programov za učence. Znanje je potrebno preverjati pri vseh učnih predmetih. V diplomskem delu smo se osredotočili na predmet likovna vzgoja, natančneje na področje slikanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovne vzgoje. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za likovno področje slikanja. Ta predstavlja temeljna znanja tega področja, katera mora učitelj dobro poznati za nadaljnjo didaktično uporabo. Najprej smo definirali pojem preverjanja znanja in nato opredelili postopek za sestavo testa znanja ter vrste testov znanja in tipe nalog, ki se v testih pojavljajo. Prav to je potrebno najprej preučiti za sestavo dobrega, razgibanega in dovolj obsežnega objektivnega testa. Preučili smo tudi nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli ter načela, izhodišča in cilje iz katerih pri tem izhajamo, saj smo iz tega izhajali tudi pri sestavi naše banke nalog. Ker je za sestavo dobrega testa potrebno preučiti in poznati tudi gradivo ter cilje preverjane vsebine, smo v nadaljevanju preučili celotno likovno področje slikanja in cilje, ki so za to področje določeni v učnem načrtu od prvega do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 testnih nalog, in sicer 15 nalog I. taksonomske stopnje, 8 nalog II. taksonomske stopnje in 7 nalog III. taksonomske stopnje. Te smo analizirali in jih zapisali v mrežni diagram.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, slikanje, učni načrt za likovno vzgojo
Objavljeno v DKUM: 04.09.2011; Ogledov: 2813; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,77 MB) |
6. PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI ZA PODROČJE RISANJAMaja Bohak, 2010, diplomsko delo Opis: Preverjanje znanja v šolah je eden izmed temeljnih načinov, kako spremljati napredek učencev, saj se tako ugotovi, koliko učne snovi so učenci usvojili, predvsem pa, kako dobro je bila učna snov podana. Na tak način si učitelj pridobi potrebne informacije za oblikovanje zaključne ocene posameznega učenca, za nadaljnje načrtovanje učnega procesa, predvsem pa o kakovosti svojega dela.
Tako kot pri vseh predmetih se znanje preverja in ocenjuje tudi pri likovni vzgoji. Posebno pozornost pa smo namenili področju risanja, ki je pravzaprav osnova za ostala štiri področja, ki jih zajema sam predmet.
Glavni namen diplomske naloge je temeljil na sestavi različnih testnih nalog za področje risanja, ki smo jih razporedili v priročno banko nalog z rešitvami in navodili za ocenjevalca. Naloge so namenjene študentom 2. letnika razrednega pouka pri preverjanju njihovega znanja. Sestavili smo 30 nalog različnih tipov in jih ločili po kognitivnih ravneh. Tako zajema prva kognitivna raven 15 različni nalog, druga raven 8 in tretja kognitivna raven 7 nalog.
Seveda pa smo pozornost namenili tudi ostalim teoretičnim osnovam, ki jih je potrebno poznati, da lahko naloge oz. teste znanja sploh sestavimo. Tako smo najprej opredelili, kaj znanje sploh je in katere vrste znanja poznamo. Nato smo se posvetili tudi vsem pravilom in načelom za sestavljanje tekstnih nalog, prav tako smo preučili, katere vrste nalog poznamo. Posvetili smo se še nacionalnemu preverjanju znanja in samemu učnemu načrtu za likovno vzgojo in navedli glavne operativne cilje predmeta.
Ker pa je za sestavo testa pomembno, da poznamo tudi samo učno snov, smo naredili zbor vseh teoretičnih osnov s področja risanja.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, tipi nalog, likovna vzgoja, učni načrt za likovno vzgojo, področje risanja
Objavljeno v DKUM: 23.12.2010; Ogledov: 3323; Prenosov: 374
Celotno besedilo (8,90 MB) |
7. PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI NA PODROČJU PROSTORSKEGA OBLIKOVANJAAndreja Mihelin, 2010, diplomsko delo Opis: V osnovnih šolah se znanje preverja z namenom, da lahko učitelj spremlja napredek učencev in ugotovi, ali so učenci osvojili podano učno vsebino. Ugotovimo lahko tudi, če so učni programi prilagojeni zmogljivosti učencev. Znanje se preverja pri vseh predmetih, zato likovna vzgoja ni izjema. Osredotočili smo se na področje prostorskega oblikovanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovna vzgoja. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za področje prostorskega oblikovanja, saj gre za temeljna znanja s tega področja, ki jih morajo bodoči učitelji poznati in razumeti, da jih lahko didaktično obdelajo. Zato smo najprej definirali, kaj preverjanje znanja sploh je, na kaj moramo biti pozorni, kadar sestavljamo test znanja ter katere so vrste testov znanja in tipi nalog. Ko vse to vemo, lahko s tem znanjem sestavimo razgiban, dovolj zanimiv za učenca in obsežen test znanja. Dotaknili smo se tudi nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, našteli cilje in načela, saj se navezuje na našo banko nalog, ki smo jo sestavili. Ker je prostorsko oblikovanje področje likovne vzgoje, ki je zelo pomembno za razvijanje prostorske predstave in urjenja orientacije v prostoru in v naravi, smo opredelili likovni prostor in našteli cilje v učnem načrtu od prvega pa vse do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 nalog, 15 nalog I. taksonomske stopnje, 9 nalog II. taksonomske stopnje in 6 nalog III. taksonomske stopnje, analizirali ter vse zapisali v mrežnem diagramu.
Ključne besede: Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, prostorsko oblikovanje, učni načrt za likovno vzgojo.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2010; Ogledov: 3524; Prenosov: 450
Celotno besedilo (2,26 MB) |
