Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo, da je korupcija prisotna v javnih institucijah in politiki. Testi integritete so se pojavili že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Skozi tok zgodovine, vse do danes, so se testi integritete razvijali in izboljševali. Namen testov oziroma cilj, kaj naj bi z njimi dosegli, pa je vseskozi ostal isti. Cilj oziroma namen testov integritete je zaposlovanje ljudi z visoko stopnjo le-te, ter s tem zagotavljanje profesionalnega dela v javnih institucijah. Teste integritete se lahko uporablja za lažje iskanje že zaposlenih oseb v javnih institucijah, ki so ravnale v nasprotju z moralno-etičnimi normami. Imajo tudi preventivni učinek na ljudi, ki so v fazi zaposlovanja v javni instituciji. Dober test integritete prepreči, da bi se v javni instituciji zaposlile osebe z nizko stopnjo integritete. Na tak način se krepi integriteta posameznika, institucije in navsezadnje tudi integriteta države. Poznamo več vrst testov integritete, to so pisni testi, psihofizični testi in situacijski testi. Delimo jih lahko tudi na ciljne in naključne teste. Ciljni testi so namenjeni za posameznike. Naključni testi so namenjeni za preverjanje integritete institucije, ko cela institucija kaže na odklonsko delovanje oziroma nagnjenost k nepoštenemu opravljanju svojega dela. Slovenija je morala začeti spreminjati in izpopolnjevati zakonodajo na področju korupcije, ko je pričela s pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo marca leta 1998. Evropska komisija in Slovenija sta prav tako pričeli pogajanja leta 1998. V evropskih merilih je bila Slovenija med letoma 1995 in 2000 uvrščena med najmanj skorumpirane države. Leta 2001 je bil ustanovljen Urad za preprečevanje korupcije, ki je imel nalogo pripraviti zakon o preprečevanju korupcije. Da bi lahko preprečevala oziroma omejevala korupcijo v javnih institucijah se je morala slovenska zakonodaja uskladiti z mednarodnimi konvencijami o korupciji. V Sloveniji je bil tako narejen Načrt integritete, ki služi kot preventivni ukrep in protikorupcijski program, ki zagotavlja zmanjševanje vzrokov, pogojev in okoliščin, ki omogočajo korupcijo. Kazenski zakonik bolj podrobno opredeljuje več oblik korupcije in sankcije za koruptivna dejanja. Slovenska zakonodaja prav tako opredeljuje koruptivna dejanja tudi kot prekrške, saj so nekatera dejanja, povezana s korupcijo, bolj neznatnega pomena, vendar še vedno kazniva.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje, integriteta, testi integritete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2013; Ogledov: 1986; Prenosov: 203
Celotno besedilo (438,22 KB)