1. Gibalni razvoj otrok starih od tri do štiri letaMiha Planinšič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta, smo v teoretičnem delu predstavili gibalne sposobnosti ter njihov razvoj, gibalni razvoj v 3. in 4. letu starosti, dejavnike gibalnega razvoja in kakšen pomen ima kvaliteten gibalni razvoj v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo opisali motorične teste, ki smo jih uporabili na testiranjih in predstavili rezultate naše raziskave. V okviru diplomske naloge smo spremljali gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni iz konkretne populacije otrok. Naš namen je bil raziskati, kakšna je gibalna učinkovitost ter kakšen je gibalni napredek otrok v sedemmesečnem obdobju. Podatke o gibalnem razvoju smo pridobivali s pomočjo testov gibalnih sposobnosti v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Ugotovili smo, da so deklice gibalno bolj učinkovite kot dečki, a med njimi ni statistično značilnih razlik. Rezultati testov gibalnih sposobnosti so pokazali, da so v povprečju otroci na finalnem testiranju svoje rezultate izboljšali v primerjavi z inicialnim testiranjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo razbrali, da so nekateri otroci tudi nazadovali. Tako smo prišli do zaključka, da se otrok mora vsakodnevno gibati, če želi napredovati, drugače se lahko zgodi, da otrok v gibalnih sposobnostih tudi nazaduje.
Ključne besede: gibalni razvoj, od 3 do 4 leta, testi gibalnih sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.06.2019; Ogledov: 2490; Prenosov: 569
 Celotno besedilo (591,84 KB) |
2. Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega letaKsenija Breg, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Analiza razvoja nekaterih gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti različno gibalno dejavnih in prehranjenih otrok v starosti od četrtega do šestega leta je s pomočjo longitudinalne študije analizirati nekatere gibalne sposobnosti in telesne razsežnosti otrok v obdobju dveh let. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni gibalni in telesni razvoj predšolskih otrok ter dejavniki, ki vplivajo na ti dve dimenziji razvoja. Neslučajnostni raziskovalni vzorec (N = 23) je iz konkretne populacije od štiri do šest let starih otrok. Merski instrument predstavljajo testi gibalnih sposobnosti (odvisna spremenljivka). Neodvisni spremenljivki predstavljata obiskovanje dodatne športne dejavnosti in hranjenost otrok. Z uporabo analize variance (ANOVA) in t-testa je bilo ugotovljeno: da otroci, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, hitreje napredujejo v gibalnem razvoju kot otroci, ki teh dejavnosti ne obiskujejo; da se rezultati meritev telesnih razsežnosti otrok, ki obiskujejo dodatne športne dejavnosti, statistično značilno ne razlikujejo od rezultatov otrok, ki teh dejavnosti ne obiskujejo (p ≥ 0,319); da normalno hranjeni otroci v obdobju dveh let manj napredujejo v gibalnem razvoju kot prekomerno hranjeni otroci. Prvi dve ugotovitvi sta potrdili naše domneve, zadnja ugotovitev pa je našo domnevo zavrnila.
Ključne besede: predšolski otrok, testi gibalnih sposobnosti, telesne razsežnosti, dodatna športna dejavnost, prehranjenost otrok
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1302; Prenosov: 242
Celotno besedilo (948,20 KB) |
3. Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcuMelita Kuder, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo v teoretičnem delu predstavili področje gibanja, načela vodenja in načela, ki ustrezajo značilnostim predšolskih otrok, motorični razvoj skozi načela, faze in dejavnike, ki vplivajo na sam motorični razvoj, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter njihov razvoj. Opisali smo merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok in motorične teste, težave merjenj motoričnih sposobnosti, vlogo otroka in odraslega pri načrtovanju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala dve leti. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok vrtca Litija, enote Kekec. Otroci so bili stari od treh pa do šestih let. Trikrat v letu smo izvedli štirinajst motoričnih testov, ki so merili različne motorične sposobnosti. Prvo testiranje smo izvedli oktobra 2015 in zadnje marca 2017. Z računalniškim programom SPSS, in sicer, z deskriptivno statistiko smo podatke kvantitativno obdelali. Na podlagi rezultatov prvega in zadnjega testiranja smo hipotezo 1 potrdili. S pomočjo t-testa za odvisne parne spremenljivke smo hipotezo 2 (p<0,05) zavrgli. Hipotezo 3 smo potrdili na podlagi izračuna (p>0,05) za skupino mlajši, v testih T50 in COT; za skupino starejši smo na podlagi izračuna (p<0,05) testa T50 in COT hipotezo 3 zavrgli
Ključne besede: merjenje motoričnih sposobnosti predšolskih otrok, motorični testi, načrtovanje gibalnih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2736; Prenosov: 621
Celotno besedilo (1,11 MB) |
