| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Kontrolirano sproščanje klorogenske kisline in njenih formulacij v simulacijskih raztopinah
Pia Keršič, 2021, magistrsko delo

Opis: Klorogenske kisline so pomembne fenolne spojine, ki se jih pogosto najde v različnem sadju ter zelenjavi, daleč največjo vsebnost pa ima zelena kava. Te spojine imajo veliko pozitivnih učinkov, raziskave kažejo na protirakavo ter antioksidativno delovanje, prav tako pa pomagajo pri uravnavanju metabolizma lipidov ter sladkorjev. Sama ekstrakcija klorogenskih kislin iz njenih virov je otežena zaradi hitre degradacije ter izomerizacije klorogenskih kislin ter zmanjšane stabilnosti v raztopinah, zato se išče vedno nove ter izboljšane metode. Med uspešnejšimi metodami so bile metode LC-MS, ki smo jih za analizo vzorcev uporabili tudi mi. Za raziskovanje smo si izbrali 3-kofeoilkininsko kislino (3-CQA) , znano tudi pod imenom klorogenska kislina, saj je najpogostejša ter najbolj raziskana. Preverili smo njeno topnost v 0,1 M HCl, destilirani vodi, etanolu ter metanolu, ter ugotovili, da je bila največja topnost v etanolu, najmanjša pa v destilirani vodi. Nadalje smo preverili raztapljanje različnih oblik klorogenske kisline (v praškasti obliki oz. analitski standard, prehransko dopolnilo ter lastna formulacija stisnjene tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) tako v destilirani vodi kot v 0,1 M HCl. Najbolje se je izkazala kombinacija lastne formulacije (tabletke s klorogensko kislino in mikrocelulozo) v 0,1 M HCl, ki je pokazala tako visok delež raztopljenosti, do 90 % glede na zatehtano klorogensko kislino, kot tudi enakomerno rast deleža raztopljenosti po času raztapljanja. Raztapljanje analitskega standarda klorogenske kisline v destilirani vodi ni bilo uspešno, saj je delež raztopljenosti začel padati s časom raztapljanja, prav tako je bil enak problem pri raztapljanju prehranskega dopolnila v 0,1 M HCl. Raztapljanje praškaste oblike klorogenske kisline v 0,1 M HCl je bilo obetavno, s konstantnim višanjem raztopljenega deleža skozi ves čas raztapljanja. S klorogensko kislino v praškasti obliki smo izvedli stresne teste, in sicer v 1 M HCl, v 1 M NaOH, v 4 % H2O2, destilirani vodi ter v fosfatnem pufru s pH 7,4. Izkazalo se je, da je klorogenska kislina najstabilnejša v 1 M HCl ter zadovoljivo stabilna v 4 % H2O2, kar nakazuje na izredno dobro antioksidativnosti klorogenske kisline. V 1 M NaOH se je klorogenska kislina popolnoma razgradila že po 24 urah, v destilirani vodi ter fosfatnem pufru pa je deloma spremenila obliko ter prešla iz 3-CQA v 4-CQA ter 5-CQA, kar smo potrdili z LC-MS/MS metodo.
Ključne besede: klorogenska kislina, raztapljanje, stresni testi, LC-MS/MS
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocih
Petra Nikolić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (780,29 KB)

3.
VPLIV IZBRANIH TRIAZOLOV NA ALGO PSEUDOKIRCHNERIELLA SUBCAPITATA (KORSHIKOV) F. HINDAK
Barbara Hajnžič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem določala strupenost triazolov za enocelično zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata in določila vrednosti ErC50 in NOEC. Za določanje sem uporabila standardno metodo OECD 201, pri čemer sem kulturo enoceličnih zelenih alg v času eksponentne rasti za 72 ur izpostavila različnim koncentracijam izbranih triazolov. ErC50 in NOEC vrednosti sem izračunala iz podatkov poskusa in ugotovila, da so v skladu s sicer redkimi podatki iz literature. Dobljene rezultate sem ovrednotila in jih razvrstila v skladu s kemijsko zakonodajo REACH oziroma s pomočjo Uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij (CLP) ter ugotovila, da niti eden izmed obravnavanih triazolov ne predstavlja akutne, torej kratkotrajne nevarnosti za algo Pseudokirchneriella subcapitata. Večina obravnavanih triazolov spada v kategorijo kroničnosti 2 z 72 urnim ErC50 med 1 in 10 mg/l.
Ključne besede: Pseudokirchneriella subcapitata, triazoli, testi strupenosti za vodne organizme, ErC50, NOEC
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Urška Krašovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je bilo ugotovljeno, da so otroci, ki so bili vključeni v gibalni program (eksperimentalna skupina), bolje razvili ravnotežje kot otroci, ki te dejavnosti niso izvajali (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih 3 in 4 leta. Vzorec 33 otrok je bil razdeljen po spolu (16 deklic in 17 dečkov) in glede na skupino (eksperimentalna in kontrolna). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo treh motoričnih testov za ravnotežje, smo uporabili deskriptivno statistiko. Za primerjavo med skupinama smo uporabili metodo analize razlik (t–test za neodvisne vzorce, t-test za odvisne vzorce). Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri finalnem merjenju dosegla boljše rezultate (GU = 0,344) kot kontrolna skupina (GU = -0,324). Pred in po eksperimentu med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki so imeli načrtovano in vodeno dejavnost za razvoj ravnotežja, gibalno učinkovitejši, saj je najnižja vrednost GU finalnega merjenja 0,212, najvišja vrednost GU pa 1,098.
Ključne besede: predšolski otroci, motorične sposobnosti, ravnotežje, motorični testi, vpliv vadbe
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

5.
Razvoj humanega sferoidnega 3-dimenzionalnega celičnega modela za testiranje učinkovin za zdravljenje raka glave in vratu na principu zaviranja matičnih celic raka
Larisa Goričan, 2020, doktorska disertacija

Opis: Za ponovitve tumorjev in razvoj oddaljenih metastaz so odgovorne na primarno zdravljenje odporne celice raka z izvornimi lastnostmi, ti. matične celice raka (MCR). MCR predstavljajo kritično podskupino rakastih celic, ki imajo sposobnost samoobnavljanja in diferenciacije ter ohranjajo tumor tudi po tem, ko primarno zdravljenje uniči večino preostalih celic tumorja. Omenjena spoznanja so vodila v iskanje terapij, ciljanih na MCR. Zaradi potrebe po terapijah ciljanih na MCR in njihove redkosti v primarnih tkivih je narasla potreba po modelu za obogatitev MCR, ki bi omogočil obogatitev MCR ter hkrati dopuščal proučevanje učinkovin z aktivnostjo usmerjeno proti MCR z analizami visokozmogljivih presejalnih testov (VPT). V ta namen smo v sklopu doktorske naloge iz komercialne epitelne celične linije PCKGV razvili humani sferoidni tri-dimenzionalni (3D) celični model (SM) obogaten za MCR, primeren za testiranje aktivnih učinkovin za zdravljenje PCKGV. Omenjeni sferoidni model združuje prednosti in zaobide omejitve dveh trenutno najpogosteje uporabljanih tehnik nasajanja sferoidov, kulture prosto-plavajočih sfer (oz. model tumorske sfere) in modela večceličnega tumorskega sferoida (MVTS). Podobno kot v modelu prostoplavajočih sfer, smo v SM uporabili medij za spodbujanje in ohranjanje matičnosti. Slednji za razliko od običajnega medija ne vsebuje seruma ploda goveda (»fetal bovine serum« - FBS), znanega sprožilca diferenciacije, ter je dopolnjen z več dejavniki, ki spodbujajo rast matičnih celic (osnovni fibroblastni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, sestavljen komercialni pripravek, im. B-27). Za razvoj SM smo uporabili komercialno dostopno, stabilno celično linijo, ki za razliko od primarnih celičnih kultur, omogoča izvedbo dalj časa trajajočih eksperimentov, ponovitve posameznih eksperimentov, ne zahteva invazivnih metod pridobivanja, prav tako pa omogoča uporaba takšnih linij večjo primerljivost rezultatov med različnimi raziskovalnimi skupinami / eksperimenti. Podobno kot v MVTS smo za nasaditev SM uporabili mikrotitrsko ploščico z zaobljenim dnom in neoprijemljivo podlago, ter večjo koncentracijo celic nasadili na posamezno jamico in ploščico po nasaditvi zavrteli. Omenjeno je omogočilo generacijo celične mase in kasneje kompaktnega sferoida. Razviti SM smo primerjali z adherentno celično kulturo in MVTS, pri čemer je SM pokazal večjo obogatitev markerjev matičnosti, tako na transkripcijskem, kot proteinskem nivoju. Nadalje smo s pomočjo tretiranja sferoidov z diferenciacijskim medijem z dodano retinojsko kislino (»all-trans retionic acid« - ATRA) uspeli izbrati nabor specifičnih kazalcev za zaznavo MCR-diferenciacijskega učinka. Eksperiment z ATRA potrjuje občutljivost SM na delovanje učinkovin in njegovo uporabnost za detekcijo aktivnosti učinkovin z delovanjem proti MCR na treh različnih nivojih, tj. transkripcijskem, proteinskem in na nivoju celičnega cikla. V končnem eksperimentu s peptidnimi frakcijami kostnega mozga smo na SM uspeli identificirati šest frakcij s statističnim trendom zvišanja/ znižanja ekspresije enega ali več markerjev matičnosti. V doktorski nalogi razviti SM za obogatitev matičnih celic raka predstavlja kompromis med kompleksnostjo tumorja in preprostostjo protokola. Je primer preprostega modela sferoidov, ki ga tvori samo ena vrsta celic. Čeprav ne zajame kompleksnosti pravega tumorja, zagotavlja visoko obogatitev MCR ter zaradi enostavne vzpostavitve modela, uniformnosti, kratkega časa gojenja in prostorske ločitve sferoidov, ki omogoča dodajanje ene same aktivne sestavine posameznemu sferoidu, omogoča identifikacijo učinkovin z aktivnostjo proti MCR v analizah VPT. Takšen preprost model omogoča cenejšo identifikacijo prvih spojin in zožitev izbora učinkovin za nadaljnjo validacijo v bolj kompleksnih in dragih sferoidnih ali živalskih modelih.
Ključne besede: Ploščatocelični karcinom glave in vratu, matične celice raka, 3D / sferoidna kultura / model, visokozmogljivi presejalni testi, učinkovine z delovanjem proti matičnim celicam raka, retinojska kislina, markerji matičnosti
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

6.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

7.
Kontrolirano sproščanje febuksostata in določitev koncentracije v serumu in urinu
Marjetka Kouter, 2020, diplomsko delo

Opis: Febuksostat, zdravilo za zaviranje nastajanja sečne kisline, preprečuje napade putike. Protin, domače imenovan putika, je obolenje, ki predstavlja najpogostejši vnetni artitis pri moških, starejših od 40 let. V diplomskem delu smo v simulacijskih raztopinah (0,1 M HCl, fosfatni pufer s pH = 7,41 in deionizirana voda) kontrolno sproščali aktivno učinkovino febuksostat z metodo USP 1, ter določevali koncentracijo v različnih raztopinah, serumu in urinu. Za kvantifikacijo febuksostata sta bili uporabljeni občutlivi in specifični kromatografski metodi: tankoplastna kromatografija visoke ločljivosti (HPTLC) in tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Spreminjanju koncentracije febuksostata smo sledili z uporabo stresnih testov, staranja raztopin in kontroliranega raztapljanja v različnih simulacijskih raztopinah. Analizni metodi HPTLC in LC-MS/MS sta bili pripravljeni za določevanje koncentracije febuksostata v serumu in urinu. Najvišja vsebnost FEB po 24 h raztapljanja je bila zaznana v fosfatnem pufru. Z višanjem pH vrednosti topil smo ugotovili pozitiven vpliv na topnost FEB. S pomočjo stresnih testov smo določili degradacijo aktivne učinkovine. Najvišja degradacija se je pojavila pri uporabi 1M NaOH, kjer je po 48 h ostalo le še 0,03 % začetne mase FEB. Shranjevanje raztopin FEB pri višjih temperaturah povzroča staranje in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: febuksostat, kontrolirano raztapljanje, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 90; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
Razvijanje motoričnih sposobnosti z elementarno igro rokometa
Janja Martini, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvijanje motoričnih sposobnosti skozi elementarno igro rokometa je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med otroki, ki so vključeni v program rokometa v okviru rokometnega kluba (eksperimentalna skupina), in otroki, ki ne obiskujejo dodatnega programa rokometa (kontrolna skupina). Uporabljen je bil neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije starih otrok od 5 do 7 let. Vzorec 48 otrok je bil razdeljenih po spolu (33 deklic in 15 dečkov) in starosti (od 60 do 64 mesecev, od 65 do 69 mesecev, od 70 do 74 mesecev in od 75 mesecev do 79 mesecev). Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Na osnovi rezultatov devetih motoričnih testov smo izračunali gibalno učinkovitost (GU). Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina (GU = 0,305) dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina (GU = –0,328), skupini se statistično značilno razlikujeta (p < 0,05) v testih: KZO, TCC, MZD, PSZ in teku na 300 metrov s skupinskim startom. Otroci stari od 75 do 79 mesecev so gibalno naj učinkovitejši (GU = 0,700).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorične sposobnosti, motorična nadarjenost, elementarna igra rokometa
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Ravni merjenja
Matevž Bren, 2014, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Podati temeljit opis ravni merjenja, osnovnega pa vseeno zahtevnega pojma v teoriji merjenja. Raven merjenja spremenljivke ima daljnosežne posledice, tj. glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjano domnevo, izbiro ravni merjenja ustreznih statističnih kazalcev, metod ali preizkusov domnev. Metode: Princip ravni merjenja je opisan in razložen s primeri iz vsakdanjega življenja, iz učbenikov statistike oz. metod raziskovanja ter iz varstvoslovne prakse. Podan je primer izračuna mer srednje vrednosti, ki ustrezajo ravni merjenja spremenljivk, predstavljeni so statistični testi preverjanja domnev o povezanosti pojavov, ki ustrezajo ravni merjenja uporabljenih spremenljivk. Ugotovitve: Težave študentov, pa tudi raziskovalcev pri razumevanju in uporabi zamisli ravni merjenja so razumljive, saj je zamisel dovolj zapletena, pa vseeno osnovna, tako da jo nekateri učbeniki predstavijo mimogrede in bralca ne opozorijo na daljnosežne posledice – raven merjenja spremenljivk določa ustrezne metode analize podatkov ter preizkusov domnev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Predstavitev in razlaga ravni merjenja je namenjena študentom in raziskovalcem, da bi že pri zbiranju podatkov upoštevali in načrtovali ustrezne ravni merjenja spremenljivk in s tem preizkuse domnev ter odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Podan je načelni napotek, da naj raziskovalec spremenljivke meri na čim višji ravni (saj je v kasnejši analizi korak na nižjo raven merjenja vedno mogoč), da pa mora na drugi strani upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, tj. ne zbirati podatkov na višji ravni, če jih za analize ne potrebuje.
Ključne besede: ravni merjenja, merska lestvica, mere srednje vrednosti, mere razpršenosti, statistični testi povezanosti
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 397; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (451,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vadba v predšolskem obdobju
Urška Zorman, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vadba v predšolskem obdobju smo izvedli gibalne teste pri predšolskih otrocih, ki so obiskovali vadbo Veselih žogic. Želeli smo ugotoviti, katere gibalne sposobnosti so v tem obdobju bolj razvite in katere manj. Poleg tega smo želeli ugotoviti, če obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med dečki in deklicami. V raziskavo je bilo vključenih 25 otrok med 4. in 6. letom starosti. Od tega je bilo 13 deklic in 12 dečkov. Izvedli smo šest gibalnih testov, s katerimi smo merili vzdržljivostno in eksplozivno moč, koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in natančnost. Rezultate smo analizirali s programom SPSS in Excel. S pridobljenimi podatki smo hipotezo 1 potrdili, otroci so dosegali boljše rezultate pri testih gibljivosti, vzdržljivostni moči, eksplozivni moči in koordinaciji. Slabše razvite sposobnosti so imeli v ravnotežju in natančnosti. Hipoteze 2, 3 in 4, da obstajajo razlike med dečki in deklicami v moči (vzdržljivostna moč nog in eksplozivna moč nog), gibljivosti in agilnosti pa smo morali zavreči, vsi t-testi so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med spoloma. Hipotezo 5, da bodo naši vadeči dosegali boljše rezultate v gibljivosti in slabše v ravnotežju, smo lahko potrdili. Med vsemi testi jim je največ težav delal test »Flamingo« in test zadevanja tarče. Na splošno smo bili s pridobljenimi rezultati zadovoljni.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalni testi, razlike med dečki in deklicami
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 502; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici