| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TESTAMENTI PTUJSKIH MEŠČANOV V 18. STOLETJU
Nina Goznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem želela predstaviti ptujski meščanski sloj na podlagi testamentov. Transliterirala in analizirala sem sedem testamentov ptujskih meščanov. Vsi testamenti so iz 18. stoletja, nahajajo pa se v fondu Arhiv mesta Ptuj, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. Pisani so v nemškem jeziku, pisava je nemška kurenta oz. kurziva. Predstavila sem zgradbo testamenta oz. listinski formular ter samo vsebino testamenta. Zanimalo me je, s kakšnim premoženjem so testatorji in testatorke razpolagali, komu in kaj so volili, koga so imenovali za glavnega dediča ter katere druge informacije je možno izluščiti iz testamenta. Dotaknila sem se tudi dednega prava v Spodnji Avstriji in v ptujskih mestnih statutih ter predstavila zgodovino mesta Ptuja v 18. stoletju.
Ključne besede: testament, dedno pravo, mesto Ptuj, meščanstvo, transliteracija
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1593; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)

2.
ŽUPNIJA VUZENICA V VIRIH IZ 18. STOLETJA
Urška Skutnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavam podobo kraja Vuzenica z okolico od 14. do konca 18. stoletja, podrobneje posestne, javnoupravne in cerkvenoupravne razmere v novem veku. Dotikam se tudi terezijanskih reform in posebej terezijanskega štetja hiš v letu 1754. V okviru raziskovanja obdelam več zgodovinskih virov za to področje v tej dobi: dva testamenta bratov Klemenčič, oba sta bila župnika v župniji Vuzenica na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Ob tem predstavljam še štiri terezijanske popise hiš na Vuzeniškem, in sicer: deželnoknežji trg Vuzenica, vuzeniška nadžupnija sv. Nikolaja s podružnicami na Pohorju, beneficij Device Marije na Kamnu, in posestni urad Vuzenica v okviru zemljiškega gospostva Pukštanj. Testamenta sta iz zgodnjega 18. stoletja in zapisana pa v nemščini. Terezijanski popisi hiš so iz leta 1754 in so v fondu Häuserzählung, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv Gradec. Nadalje predstavljam in analiziram oba testamenta. Zanima me, s kakšnim osebnim premoženjem sta razpolagala župnika, komu in kaj sta v testamentu zapustila, koga sta imenovala za glavnega dediča ter katere druge informacije še razkrivajo njuni testamenti. V zvezi z enotami terezijanskega popisa hiš pa je moje zanimanje usmerjeno predvsem v število podložnih hiš in njihovo socialno strukturo.
Ključne besede: zgodovina Vuzenice, zgodnji novi vek, testament, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1752; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
DEDNO PRAVO PLEMSTVA NA ŠTAJERSKEM - SREDNJI VEK
Mateja Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z dednim pravom, ki je za plemstvo veljalo na Štajerskem v srednjem veku. Pri plemstvu v srednjem veku smo si ogledali i) običajno pravo, ki je urejalo dedovanje, ii) skope (zapisane) pravne norme ter iii) izbrano listinsko gradivo. Kot metodo dela smo uporabili pravnozgodovinsko primerjalno metodo s študijem domače strokovne literature. Raziskava je pretežno temeljila na arhivskem gradivu. Z metodo analize in sinteze smo preučevali listine in iz primerov oblikovali ustrezne zaključke o razvoju dednega prava na ozemlju Štajerske. Ugotovili smo, da so izhodišče za razvoj prava na določenem področju družbene in pravne prvine, ki preidejo v pravni red ali nanj delujejo, ko se ta prvič oblikuje. To oblikovanje pravnega reda se na Slovenskem ujema z nastajanjem fevdalne družbe. Spoznali smo, da za srednji vek zapisanega in uzakonjenega oziroma postavljenega prava praktično ni. V obdobju srednjega veka so tudi na področju dednega prava plemstva namreč razmerja urejala običajnopravna pravila deželnega prava in privilegiji, ki so jih izdajali vladarji plemstvu. Za vsak družbeni stan, tako tudi za plemstvo, je veljalo posebno pravo. Ob preučevanju dednega prava plemstva smo zasledili močno povezavo z nastankom dežel v srednjem veku. Vpliv dediščinskih delitev na povečevanje in zmanjševanje posesti je bilo običajno pri vseh plemiških družinah ter je vplivalo na oblikovanje dežel v srednjem veku. Le-to pa je ustvarilo pravno podlago za nadaljnji razvoj ustave in prava. K temu je svoj prispevek dalo tudi pravo privilegijev. Plemstvo je namreč od vladarjev terjalo izdajo privilegijev, ki so v obliki deželnih ročinov med drugim zbir svoboščin plemstva ter tako vir naše ustavne ureditve. Pravila in načela dedovanja iz staroslovenske družbe in srednjega veka so zametki kasneje nastalih pravnih pravil v obliki zakona, ki določajo red dedovanja, osebe upravičene dedovati po zapustniku ter vsa natančnejša določila povezana z dedovanjem. Na ta način je nastalo dedovanje po zakonu, ki je dajalo prednost najbližjemu krvnemu sorodniku. Posebna pravila so veljala za dedovanje fevdov, kar je bilo pomembno za plemstvo. Na osnovi preučevanja literature smo spoznali, da v najstarejši družbi in v prvi polovici srednjega veka zapustnikova oporočna svoboda še ni bila priznana. Šele pod vplivom krščanstva se je po darovanjih cerkvi za dušni blagor pričela postopoma razvijati tudi oporočna svoboda. Iz določb privilegijev za plemstvo je izhajalo, da je v obdobju izdaje privilegijev oporoka že bila primaren delacijski razlog. Plemstvo je imelo tudi glede dedovanja poseben položaj zaradi same narave fevdnih odnosov in skrbi za zaščito moči plemiške rodbine, zato je vpliv procesa recepcije rimskega prava na pravila dedovanja sprva manjši kot na drugih pravnih področjih. Temelj ureditve dedne sistematike in oporočnega zapuščanja pri plemstvu je bilo preprečiti odtekanje premoženja iz rodbine. Zato sta v srednjem veku glede dedovanja rodbinskega nasledstva (očevina) veljali načelo primogeniture in načelo nedeljivosti. Oporočno razpolaganje s tem premoženjem ni bilo prosto. Sistematiko zapuščanja in dedovanja v srednjem veku smo osvetlili z analizo prepisov ohranjenih listin. Potrdili smo, da izsledki za ozemlje Slovenije veljajo tudi za Štajersko. Gre za maloštevilne plemiške zapuščinske zapise, ki so specifični kot je specifično obdobje, v katerem so bili zapisani. Dedno pravo v srednjem veku usodo podedovanega premoženja pogosto ureja v kakršnihkoli prenosih, ne le v odnosu zapustnik-dedič. Namen zapisov je bil razdelitev premoženja, zato so sklepali tudi pravne posle med živimi. Različni pravni posli so imeli obliko izražene poslednje volje. Darovnice so bile zelo preproste in omejene na posamezne prejemnike, predvsem na cerkvene glede volil za dušni mir.
Ključne besede: dedno pravo, plemstvo, Štajerska, srednji vek, običajno pravo, testament
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 903; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (480,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici