1. Spodbujanje razvoja ritmičnih sposobnosti učencev 1. razreda osnovne šole : magistrsko deloSara Šiftar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava strokovne izsledke s področja glasbenih (ritmičnih) sposobnosti: njihov razvoj, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije (tudi za merjenje ritmičnih sposobnosti) ter dejavnosti, ki spodbujajo ritmični razvoj. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, v kateri je sodelovalo 16 učencev prvega razreda izbrane osnovne šole. Njen namen je bil ugotoviti stopnjo razvitosti ritmičnih sposobnosti pri učencih pred in po izvedbi glasbenih delavnic ter ugotoviti, ali bodo vpeljane ritmične dejavnosti prispevale k boljšim ritmičnim sposobnostim učencev ter pri tem opazovati njihove odzive na dejavnosti. Za testiranje stopnje razvitosti ritmičnih sposobnosti pred in po izvedbi delavnic smo uporabili Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije. Na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj smo načrtovali in izvedli 10 glasbenih delavnic z dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj ritmičnih sposobnosti. Pri analizi rezultatov smo ugotovili, da so učenci po izvedbi delavnic imeli povprečno nekoliko boljši rezultat na testu, ki pa ni bil statistično značilen. Ugotovili smo, da pri nobenem testiranju ni bilo razlik med dosežki dečkov in deklic ter da sta učenca, ki sta obiskovala glasbeno pripravnico, imela v obeh primerih slabše rezultate kot ostali učenci. Pri sprotnem spremljanju delavnic smo opazili, da so učenci pokazali napredek v ritmičnih sposobnostih.
Ključne besede: Razvoj ritmičnih sposobnosti, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije, dejavnosti za spodbujanje ritmičnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (2,82 MB) |
2. Spremljanje razvoja koordinacije 5 do 6 let starih otrok : diplomsko deloKlara Nahberger, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje razvoja koordinacije 5 do 6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen motorični razvoj in razvoj gibalnih sposobnosti glede na spol. Predstavljena sta tudi koordinacija in test KTK. V empiričnem delu smo s testom KTK spremljali razvoj koordinacije otrok starih 5-6 let v obdobju 6 mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci stari 5-6 let vrtca Najdihojca Hajdina. Otroke smo testirali dvakrat, in sicer prvič v novembru 2022 in drugič v aprilu 2023. Namen diplomskega dela je bil spremljati razvoj koordinacije otrok starih 5-6 let. Diplomsko delo je sledilo zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali na področju koordinacije obstaja razlika med deklicami in dečki v starosti 5-6 let, in koliko se je v obdobju šestih mesecev pri otrocih v starosti 5-6 let razvila koordinacija. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ugotovili, da so imeli dečki boljše rezultate na področju koordinacije tako na inicialnem in finalnem testiranju. S pomočjo t-testa za odvisne vzorce pa smo ugotovili, da se je koordinacija pri deklicah izboljšala, pri dečkih pa poslabšala po obdobju šestih mesecev.
Ključne besede: Razvoj koordinacije, test KTK, motorični razvoj, gibalne sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi mot 4-6 : magistrsko deloNina Benčec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi MOT 4‒6 v teoretičnem delu predstavljamo razvoj predšolskega otroka z opisom stopenj in faz gibalnega razvoja. Z baterijo testov MOT 4‒6 smo v empiričnem delu spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok v obdobju petih mesecev, rezultate pa analizirali in interpretirali ter ugotavljali napredek njihovega motoričnega razvoja. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok je bil sestavljen iz dveh različnih vrtcev, in sicer iz Vrtcev občine Moravske Toplice ‒ enote Moravske Toplice ter enote Fokovci. Namen spremljanja gibalnega razvoja predšolskega otroka s testi MOT 4‒6 je sledil cilju, da na njegovi osnovi ugotovimo, ali obstaja razlika v gibalni učinkovitosti otrok v primerjavi z rezultati inicialnega in finalnega testiranja v obdobju petih mesecev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali obstaja razlika med dvema skupinama otrok v dveh različnih vrtcih. Otroke smo pod enakimi pogoji testirali dvakrat, pred vsakim testiranjem pa smo jim izmerili tudi obseg pasu, telesno težo ter višino. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci v obdobju petih mesecev v gibalni učinkovitosti napredovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalna učinkovitost, gibalne sposobnosti, motorični test MOT 4‒6
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijoMojca Brglez, 2016, magistrsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih.
V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic.
Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak.
Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 2146; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Validacija slovenske priredbe situacijskih testov razumevanja in uravnavanja čustevNina Jurinec, 2016, magistrsko delo Opis: Zanimanje za kvaliteten test, ki meri čustveno inteligentnost je veliko. Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti psihometrične značilnosti dveh novonastalih mer čustvene inteligentnosti kot sposobnosti, to sta Situacijski test razumevanja čustev (STEU) in Situacijski test uravnavanja čustev (STEM). Preverjali smo ustreznost parametrov nalog, zanesljivost testov, strukturo testov in konstruktno veljavnost testov. V ta namen smo izvedli preliminarno raziskavo, fokusno skupino in glavno raziskavo. V glavni raziskavi je sodelovalo 541 študentov (93,9 % žensk in 5,2 % moških) študijskih programov razredni pouk in predšolska vzgoja. Ob testih STEU in STEM smo uporabili še mero kristalizirane sposobnosti, alternativno mero prepoznavanja čustev, osebnostni vprašalnik, podatek o povprečni študijski oceni in za zagotavljanje triangulacije še oceno mentorja o čustveni sposobnosti študenta. Rezultati niso potrdili zanesljivosti in veljavnosti testov STEU in STEM. Problematični so bili predvsem koeficienti diskriminativnosti, zelo šibke korelacije, nizki koeficienti notranje skladnosti in neprimerna delitev strukture testov na več podlestvic. Po drugi strani pa so rezultati pokazali ustrezne indekse težavnosti nalog in nakazali povezanost s kristalizirano inteligentnostjo. Ugotovitve torej kažejo, da testa nista ustrezni meri razumevanja in uravnavanja čustev in da je za oblikovanje mere čustvene inteligentnosti kot sposobnosti potreben celosten in kompleksen pristop.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, STEU, STEM, test sposobnosti, validacija
Objavljeno v DKUM: 23.02.2016; Ogledov: 2430; Prenosov: 598
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. PRIMERJAVA VZDRŽLJIVOSTI IN AGILNOSTI MED SLOVENSKIMI IN ŠPANSKIMI OTROKINika Žgank, 2013, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje predstavljene naslednje motorične sposobnosti: vzdržljivost, hitrost in v okviru koordinacije hitrost. Vključene so tudi predhodne raziskave s področja gibanja, ki so bile narejene v Sloveniji in po svetu, ter obogatitvene in dodatne dejavnosti, ki so jih izvajali različni vrtci po Sloveniji.
V empiričnem delu so predstavljena naša raziskovalna vprašanja ter hipoteze, kjer smo predvidevali, da ni statistično pomembnih razlik med španskimi in slovenskimi otroki v vzdržljivosti ter prav tako v hitrosti in agilnosti. S pomočjo t-testa, ki smo ga v samo raziskavo vključili, smo naša predvidevanja lahko potrdili.
Sklep naše diplomske naloge je, da je gibanje v predšolskem obdobju zelo pomembno, zato mu je potrebno nameniti veliko časa. Naše primerjave pa so samo še potrdile, da lahko kljub nekaterim pozitivnim in negativnim pogojem, s katerimi se v posameznih državah srečujemo, otroke pripeljemo do podobnih rezultatov, le pravilno je k stvari potrebno pristopiti.
Ključne besede: motorične sposobnosti, otrokov gibalni razvoj, podnebje, okolica, Stopnjevalni test, Večfazni test
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 1646; Prenosov: 162
Celotno besedilo (722,28 KB) |
7. THERA-BAND KOT PRIPOMOČEK ZA RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTITamara But, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Thera-band kot pripomoček za razvoj gibalnih sposobnosti je bil otrokom eksperimentalne skupine povečati telesno moč ter izboljšati ravnotežje in koordinacijo s pomočjo elastičnega traku Thera-band.
V teoretičnem delu je predstavljen elastični trak Thera-band, njegova uporaba, lastnosti ter vaje, ki jih lahko izvajamo s pomočjo elastičnega traku. Prav tako so podrobno predstavljene tri motorične sposobnosti, to so moč, ravnotežje in koordinacija.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem je sodelovalo 20 otrok, starih pet let. Izvajali smo začetno in končno testiranje motoričnih testov, pri katerih smo s pomočjo Thera-band elastičnega traku razvijali moč, koordinacijo in ravnotežje. Potekalo je 12-tedensko izvajanje različnih vaj s Thera-band elastičnim trakom. Rezultati testiranj so nam pokazali, da obstajajo razlike med kontrolno in eksperimentalno skupino, saj so otroci eksperimentalne skupine dosegali boljše rezultate ob končnem izvajanju motoričnih testov kot otroci kontrolne skupine.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški eksperiment, motorični test, Thera-band elastični trak, motorične sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 2844; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,08 MB) |
