Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Terapija z živalmi je lahko potencialno učinkovit pristop, ki izboljša otrokovo duševno zdravje ter hkrati prispeva k lajšanju simptomov anksiozne motnje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature v različnih podatkovnih bazah in uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali z PRISMA diagramom. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili sintezno tabelo. Rezultati: Ugotovili smo, da terapija z živalmi vpliva na izboljšanje duševnega zdravja otrok ter lajšanju simptomov in občutkov anksioznosti. Ta oblika terapije lahko otrokom z anksioznostjo zagotavlja občutek varnosti in povezanosti, omogoča osredotočenost na trenutek ter preusmeritev pozornosti stran od skrbi, hkrati pa vzpostavlja mirno okolje za izražanje čustev. Razprava in zaključek: Terapija z živalmi ne le učinkovito zmanjšuje simptome anksioznosti pri otrocih, temveč ponuja obetaven pristop skupaj s tradicionalnimi metodami zdravljenja. Njena integracija v terapevtske programe v različnih okoljih lahko obogati obstoječe metode zdravljenja in prispeva k boljšemu duševnemu zdravju otrok in hkrati poudarja pomen holističnega pristopa v skrbi za dobrobit posameznika.
Ključne besede: živali, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje otrok, tesnoba
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 94
Celotno besedilo (4,30 MB)

Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 904; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1262; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1432; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,58 MB)