| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic
Nataša Resnik, 2022, diplomsko delo

Opis: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic. Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov. V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic. Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Annemarie Kim Kozole Smid, 2021, magistrsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 257; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 436; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

4.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 492; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
Izzivi na delovnem mestu zaradi nepoznavanja informacijske tehnologije na primeru zavarovalništva
Danijel Vrblač, 2019, magistrsko delo

Opis: V današnjem času, v toku moderne družbe, je sodobna informacijska tehnologija (v nadaljevanju IT) nujno potrebna za delovanje vsakega podjetja, storitvene dejavnosti niso nobena izjema. Ravno nasprotno, določene storitvene dejavnosti na primer zavarovalništvo, razpolaga z izjemno veliko količino različnih podatkov. Da bi bila podjetja uspešna morajo venomer spreminjati, nadgrajevati svoje poslovne procese in enako je z njihovo informacijsko tehnologijo. Te spremembe pa vsekakor vplivajo na zaposlene. Zaposleni v zavarovalništvo se na vseh ravneh vedno pogosteje srečujejo z najrazličnejšo informacijsko tehnologijo (ERP rešitve, CRM rešitve, BI rešitve). Zato ni presenetljivo, da se vedno večje število zaposlenih v storitvenih dejavnosti dnevno srečuje s stresom povezanim zaradi nepoznavanja IT. Magistrsko delo smo razdelili na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali informacijske sisteme v storitvenih dejavnosti in izzive, ki spremljajo zaposlene zaradi nepoznavanja le teh. V raziskovalnem delu smo izvedli raziskavo o izzivih na delovnem mestu zaradi nepoznavanja informacijske tehnologije v zavarovalnici X. Z raziskavo smo želeli preveriti ali je stres zaradi nepoznavanja IT prisoten na vseh ravneh zaposlenih, ali je stopnja stresa višja pri vodstvenem kadru ali pri kadru zaposlenih v temeljnem izvedbenem procesu. Prav tako nas zanima ali spol zaposlenih vpliva na zaznavanje stresa povezanega z IT. Rezultati raziskave so pokazali, da spol zaposlenih, ni povezana s stopnjo stresa povezanega z IT zaposlenih v zavarovalnici X. Prav tako nismo mogli dokazati, da mlajši uporabniki IT zaposleni v zavarovalnici X zaznavajo manjši stres, kot njihovi starejši kolegi. Tudi raven stresa povezanega z IT med vodstvenim kadrom in zaposlenimi v temeljnem izvedbenem procesu ni statistično značilno različna. Stres povezan z IT na delovnem mestu je odvisen predvsem od posameznikov in podjetja, kako se vsi skupaj spopadajo s tem perečim problemom. Vsekakor pa lahko trdimo, da bi morali in eni in drugi storiti več, da bi v moderni družbi, v modernih podjetjih, zaposleni na splošno zaznavali čim manj negativnega stresa.
Ključne besede: ERP rešitve, CRM rešitve, BI rešitve, stres, informacijska tehnologija (IT), informacijska tesnoba.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 650; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

6.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, diplomsko delo

Opis: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 864; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
OBVLADOVANJE IZVAJALSKE ANKSIOZNOSTI PRI OSNOVNOŠOLCIH V ŠOLSKIH SITUACIJAH
Tajana Stres, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika izvajalske anksioznosti, in sicer opisuje vidike anksioznosti, socialne anksioznosti, izvajalske anksioznosti, izvajalske anksioznosti v šoli in načine obvladovanja izvajalske anksioznosti. Želeli smo ugotoviti, ali osnovnošolski učitelji poznajo metode za obvladovanje izvajalske anksioznosti, katere metode poznajo, če se katere od metod izvajajo v razredu ter če so kakšne razlike v poznavanju in uporabi teh metod glede na leta delovnih izkušenj in glede na razredno ter predmetno stopnjo. Zanimalo nas je tudi, kako učitelji izvajalsko anksioznost opažajo pri učencih in ali so kakšne razlike glede na razredno in predmetno stopnjo ter pri katerih predmetih in aktivnostih je izvajalska anksioznost najbolj pogosta pri učencih. Raziskava je bila izvedena s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela, in sicer z anketnim vprašalnikom. Ugotovljeno je bilo, da po mnenju osnovnošolskih učiteljev ni razlik v pogostosti doživljanja izvajalske anksioznosti pri učencih glede na razredno in predmetno stopnjo. Izkazalo se je, da je po mnenju osnovnošolskih učiteljev prisotne največ izvajalske anksioznosti pri učencih, in sicer pri predmetih matematika in slovenščina ter pri ustnem spraševanju pred tablo. Ugotovljeno je bilo tudi, da ne obstajajo razlike med učitelji z manj ali več delovnimi izkušnjami glede uporabe različnih strategij, ki se jih poslužujejo pri delu z anksioznimi učenci. Hkrati pa tudi ni razlik glede na razredno in predmetno stopnjo v pogostosti uporabe strategij obvladovanja izvajalske anksioznosti pri učiteljih.
Ključne besede: tesnoba, strah, izvajalska anksioznost, obvladovanje izvajalske anksioznosti, nastopanje v šoli, javno nastopanje, strategije za obvladovanje izvajalske anksioznosti
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1024; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1243; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
OBRAVNAVA PACIENTKE S PANIČNO MOTNJO
Anja Simonič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Panična motnja je oblika anksioznih motenj, ki se pojavlja v vseh starostih in pri obeh spolih, pogostejša pa je pri ženskah. Značilni so panični napadi, ki se pojavljajo en mesec ali več in preidejo v stalno obliko vedenja. Namen: V diplomskem delu je predstavljena panična motnja in najpogostejši znaki bolezni ter kakovost življenja pacientke, ki ima diagnosticirano to bolezen. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedena je bila študija primera z zbiranjem podatkov o pacientki iz medicinske dokumentacije in intervjujem, ki je vseboval 23 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za panično motnjo značilni številni kognitivni in somatski simptomi, pri pacientki se je najpogosteje pojavljal nepojasnjen strah, oteženo dihanje, pospešen pulz ter občutek izgube kontrole nad seboj. Zdravljenje poteka z antidepresivi in psihoterapijo. Obe vrsti zdravljenja sta se pri pacientki izkazali kot učinkoviti. Sklep: Panična motnja zniža kakovost življenja pacientov in ohromi njihovo socialno življenje, saj živijo v neprestanem strahu pred ponovnim paničnim napadom in se posledično začnejo izogibati vsem situacijam, kjer bi napad lahko doživeli. Z ustreznim zdravljenjem se lahko funkcioniranje pacientov pomembno izboljša ali vrne na nivo, kot pred boleznijo.
Ključne besede: panična motnja, panika, anksioznost, tesnoba, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 23.12.2015; Ogledov: 1493; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (646,48 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici