| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 160
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposabljanje specialnih policijskih enot - primerjava s tujino
Anže Levec, 2021, diplomsko delo

Opis: Specialne enote so zaradi povečanja kriminala in terorizma, zelo pomemben člen pri zagotavljanju varnosti po celem svetu, zato je pomembno, da so ustrezno usposobljene in opremljene za takšne situacije. V uvodnem delu diplomske naloge, je predstavljenih nekaj splošnih značilnosti specialnih enot. Obravnavali smo pojme, kot so varnost, terorizem, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Generalne policijske uprave (GPU), Uprava za policijske specialnosti (UPS) ter nacionalnovarnostni sistem. Glavna tema proučevanja pa je slovenska policijska specialna enota (SE) ali Rdeči panterji ter 5 specialnih enot s tujine in sicer britanska specialna enota Special Air Service (SAS), francoska specialna enota Recherche, Assistance, Intervention et discussion (RAID), ameriške specialne enote Special Weapons and Tactics (SWAT), nemška enota Grenzschutzgruppe 9 (GSG 9) ter avstrijska specialna enota Einsatzkommando Cobra (EKO Cobra). Pri vseh je najprej predstavljena zgodovina in nekaj splošnih značilnosti, poudarek pa je na usposabljanju ter organizaciji posameznih enot. Zaključili smo s primerjavo Rdečih panterjev z ostalimi specialnimi enotami ter s potrditvijo oziroma zavrnitvijo zastavljenih hipotez. Ugotovili smo majhne razlike v organizaciji in strukturi ter velikosti enot, medtem ko so samo usposabljanje, pogoji za sprejem, delovanje ter izvrševanje akcij zelo podobni. Slovenska SE kljub majhni številčnosti konkurira vsem ostalim specialnim enotam večjih držav. Skrbijo za nenehno usposabljanje in posodabljanje pripadnikov ter opreme, zato so vedno korak s časom in vredni zaupanja.
Ključne besede: diplomske naloge, specialne enote, policija, terorizem, protiterorizem, usposabljanje
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Terorizem in turizem
Katja Željko, 2020, diplomsko delo

Opis: V svetu je varnost danes osrednjega pomena in tudi prednostna tržna niša v turizmu. Eno izmed ključnih groženj mednarodni in nacionalni varnosti v sodobnem svetu predstavlja terorizem. Osrednja tema diplomskega dela je terorizem v povezavi s turizmom. Terorizem predstavlja najtemnejšo plat globalizacije, turizem pa celovitost le-te. Na osnovi tega presojamo, da sta terorizem in turizem znotraj okvirja globalizacije zelo povezana. Spoznanja dela kažejo, da terorizem negativno vpliva na turizem, saj spreminja turistične tokove in aktualnost destinacij. Turistične destinacije so vse bolj obljudene in ravno na podlagi tega postajajo vse pogostejša tarča terorističnih napadov. Terorizem vpliva na psihološko in socialno stanje ter spreminja odnos turistov, povzroča kulturološki stres in negativno vpliva na povpraševanje in turistično ponudbo. S tem negativno vpliva na nadaljnji razvoj turistične destinacije in turizma. V diplomskem delu skozi raziskavo ugotavljamo, kakšen vpliv ima terorizem na turizem in ali terorizem cilja na turizem. Zaradi obsežnosti teme pa je analiza omejena na teroristične napade, ki so se zgodili po silovitem napadu na Združene države Amerike ali bolj znanem 11. septembrom.
Ključne besede: terorizem, teroristični napad, teroristi, turisti, turizem, turistična mesta
Objavljeno: 16.11.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Dejavniki zaznavanja varnosti destinacije
Doris Jelen, Ksenija Vodeb, Janez Mekinc, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Za zadovoljstvo turistov na destinaciji je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja posameznika. Eden izmed teh je zagotovo varnost. Podrobneje je predstavljen pomen, ki ga ima zaznava varnosti pri turistih. Cilj prispevka je preučiti zaznavanje varnosti med slovenskimi turisti glede potovanja v Egipt, v povezavi s terorističnimi tveganji. Metode: Uporabili smo deskriptivno in empirično metodo raziskave. S pomočjo ključnih teoretičnih izhodišč smo oblikovali anketni vprašalnik, zbrane podatke pa statistično analizirali s programom SPSS 22. Ugotovitve: Ugotovili smo, da se med slovensko populacijo pojavljajo zaznave glede varnosti do potovanja v Egipt, na katere statistično vplivajo demografski podatki in potovalne navade. Rezultati so pokazali tudi, da se razmeroma hitro vrne želja po potovanju, ne glede na morebitne teroristične grožnje. Omejitve/uporabnost raziskave Predlagamo dodatno preučevanje tematike ter razširitev teme zaznavanja varnosti do potovanja v Egipt tudi na druga varnostna tveganja. V raziskavo je vključena samo slovenska populacija, zato predlagamo izvedbo raziskave tudi na drugi nacionalnosti. Praktična uporabnost: Prispevek podaja tudi trženjske ukrepe, ki bi lahko sčasoma pripomogli k izboljšavi prisotnih negativnih zaznav ter priporočila za nadaljnje raziskovanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: Čeprav Egipt velja za pomembno turistično destinacijo Slovencev, pa do sedaj podobnih raziskav še ni bilo izvedenih. Članek je zato osnova raziskovalnim inštitutom za nadaljnje preučevanje področja varnosti in razumevanja zaznavanj slovenskih turistov ter podlaga turističnim organizacijam pri destinacijskem managementu.
Ključne besede: zaznavanje varnosti, Egipt, potovanje, terorizem, proces odločanja, turizem
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Radikalni islamizem in džihad
Tina Svet, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem v sodobnem svetu predstavlja eno izmed ključnih groženj za nacionalno in mednarodno varnost. Teroristični akt je pogosto učinkovita taktika šibkejše strani v neizenačenem konfliktu. Učinki oziroma posledice terorizma so neprimerljivo večje od stroškov in so zelo neposredne. To so človeške žrtve, strah in trpljenje, ogrožanje družbene povezanosti, politične stabilnosti, velika materialna škoda in podobno. Poleg negativnih družbenih in gospodarskih posledic ima terorizem tudi druge, neposredne učinke. Med temi je najbolj kritično povečanje poseganja varnostnih organov v človekove pravice. Teroristični akt ima trdno določene cilje, ki pa so doseženi šele z reakcijo napadene strani. Ta reakcija je pogosto pretirana in sproži verigo dogodkov, ki vodijo k cilju, ki so ga napadalci določili. Med vzroke oziroma gonilo terorizma spadajo številni dejavniki in sicer psihološki, gospodarski, politični, verski in socialni. V zaključnem delu se bomo posvetili predvsem terorizmu, ki je povezan z islamsko religijo. Islam je monoteistična, druga največja religija na svetu in se zelo hitro širi. Za svoje širjenje po svetu nekatere ekstremistične islamske skupine za orodje uporabljajo nasilje, ki velikokrat vodi v teroristične napade (Purg, 1997). Islamska religija ima drugače urejeno pravo, ki mu pravimo Šeriatsko pravo oz. Šarija. Šeriatsko pravo ne povzema le odnosov med ljudmi in državo, temveč tudi odnose človeka z Bogom. Džihad oziroma sveta vojna v islamskem izrazoslovju pomeni potruditi se ali stremeti k plemenitemu namenu. Pri radikalnih islamistih pa je džihad pojmovan kot dolžnost, ki jo razumejo kot potrebo po islamiziranju Zahodnih držav z nasiljem, ki brez nadzora preide v teroristična dejanja. Boj proti verskemu terorizmu je izjemno zapleten. Najuspešnejši ukrep naj bi bil odprava vzrokov, ki so pripeljali do terorizma (Pasić, 2006).
Ključne besede: diplomske naloge, Džihad, obveščevalna dejavnost, protiteroristični ukrepi, radikalni islamizem, terorizem
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (991,64 KB)

6.
Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu
Matej Vogrinčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Ključne besede: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopu
Albert Černigoj, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni. Metode: Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni. Ugotovitve: Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje. Praktična uporabnost: Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Socialno-psihološke implikacije kibernetskega terorizma
Kaja Prislan, Igor Bernik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: S prispevkom želimo predstaviti sinergijo učinkov nerealnih predstav o tehnologiji in terorizmu, realne sposobnosti in aktivnosti kibernetskih teroristov, hkrati pa opozoriti na grožnjo, ki je z vidika informacijske varnosti, predvsem na nacionalni ravni, ne smemo zanemariti. Metode: V prispevku je uporabljena deskriptivna metoda in metoda komparacije, s katerima smo analizirali predpostavke strokovnih in znanstvenih prispevkov na obravnavano tematiko. Z metodo sinteze spoznanj smo nadgradili trenutne teoretične pristope pri pojasnjevanju narave storilcev kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma. Ugotovitve: Zaradi razvoja globalnega kibernetskega prostora je kriminaliteta pridobila povsem nove razsežnosti in priložnosti. Tako kot uporabniki sodobne tehnologije in klasični zlonamerni storilci v tem prostoru delujejo tudi kibernetski teroristi, katerih namen je s pomočjo tehnologije povzročiti čim večji strah in medijsko odzivnost. Psihološki učinki uporabe tehnologije prispevajo k temu, da kibernetski terorizem spremlja visoka stopnja nerazumevanja, posledično pa tudi strahu. Ker tovrstna kibernetska kriminaliteta nima urejene politične in pravne podlage, to skupaj z nerazumevanjem sodobne tehnologije, strahu pred njeno uporabo in možnimi zlorabami povzroča velik učinek zastraševanja. Čeprav kibernetski terorizem predstavlja resno grožnjo nacionalnim in organizacijskim informacijskim infrastrukturam, je njegovo udejanjanje v fizičnem okolju zgolj posredno. Teroristi sodobno tehnologijo za enkrat izkoriščajo predvsem kot orodje za pomoč pri načrtovanju napadov in ohranjanju lastnega obstoja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka se kaže v njegovi aktualnosti. Tako kot klasična kibernetska kriminaliteta tudi kibernetski terorizem postaja vse pogostejša tematika medijev in polemičnih razprav. S senzacionalnim poročanjem se velikokrat povzročajo dramatične in nerealne asociacije na kibernetski terorizem, v smislu možnih scenarijev in posledic. V prispevku predstavljamo njegove realne zmožnosti in temeljne značilnosti, izvirnost pa se kaže v njegovi pojasnjevalni in razlagalni vlogi.
Ključne besede: kibernetski terorizem, storilci, zastraševanje, psihološki vidik
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 270; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (361,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici