| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela. Metode: Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode. Ugotovitve: Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani. Omejitve/uporabnost raziskave Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Študija primerov terorističnih napadov evropskih držav v obdobju od 2015 do 2018
Matej Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Terorizem v svetu dandanes predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih izzivov ter veliko grožnjo za vse ljudi sveta. Prav tako je s tem povezana grožnja človekovim pravicam in svoboščinam. S prehodom v 21. stoletje smo tudi v Evropi priča vedno večjemu številu terorističnih groženj in terorističnih napadov. Med letoma 2015 in 2018 je bilo v Evropi izvedenih osem večjih terorističnih napadov. Lahko bi rekli, da se je z napaodom v Parizu, novembra 2015, začel nov način izvajanja napodov terorističnih napadov islamske države. Organizirani teroristični napadi v Evropi so bili izvedeni s strani islamske države, kot nekakšni povračilni ukrepi za napade, ki so prizadele islamsko državo. Z valom beguncev od leta 2015 naprej, pa je bil namen napadov tudi propraganda in širitev islamske države. Največkrat napadena država je bila Francija s tremi napadi, sledi ji Velika Britanija z dvama napadoma, ter Nemčija, Belgija in Španija s po enim napadom. Žrtve napadov so bili civilisti. Krivci za napade so bili moški, v večini pripadniki islamske vere, ki želijo širiti islam v Evropi. Napadi so povrzočili spremembe v boju proti terorizmu. Evropska unija in urad Evropol povečujejo nadzore nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter priprečevanjanjem nezakonite prodaje orožja. Države Evropske unije pa si s pomočjo izmenjave podatkov in skupnim delovanjem želijo napade preprečiti že v fazi priprave in načrtovanja. Z zavedanjem in visoko stopnjo nadzora jim to tudi uspeva, kar dokazujejo letni rezultati padanja trenda napadov in preprečitve le-teh, predstavljeni v letnem poročilu Evropola.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, teroristi, teroristični napadi, Evropska unija, ISIS
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 372; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (578,03 KB)

3.
Terorizem kot grožnja turistični dejavnosti
Helena Urdih, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes je vse več govora o terorizmu kot globalni grožnji, ki vzbuja preplah med ljudmi, poleg tega pa terja veliko žrtev in za sabo pušča veliko odprtih vprašanj. Pojav terorizma poznamo že več kot tisoč let, poznamo ga v več oblikah, njegovi cilji so pa v največji meri povezani z religijo in politiko. Terorizem ločujemo med drugim na klasični in moderni, ki se razlikujeta po stopnji nasilnosti in globalnosti. Mejnik med modernim in klasičnim terorizmom je postavil teroristični napad na newyorška dvojčka leta 2001. Terorizem delimo lahko še glede na cilje terorističnih organizacij, glede na obliko pojavljanja ali pa na konvencionalne in nekonvencionalne oblike. Eden glavnih ciljev terorističnih napadov je (medijska) prepoznavnost, ki pa jo teroristi najlažje dosežejo z napadi na turistično privlačnih točkah. Turizem danes predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v mnogih državah. Kljub svoji pomembnosti na področju gospodarstva pa je turizem še kako ranljiva panoga – turizem je pogojen med drugim tudi z varnostjo držav, območij, krajev. Priljubljene turistične destinacije so vse bolj obljudene, ravno zato pa postajajo vse pogostejša tarča teroristov. Diplomsko delo se ukvarja s pregledom terorističnih napadov na priljubljenih turističnih območjih ter s podrobnejšo analizo omenjenih napadov.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, turizem, teroristične grožnje, teroristični napadi
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 549; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Značilnosti storilcev terorističnih napadov v Evropi
Vivian Uhl, 2018, diplomsko delo

Opis: Evropa je v zadnjih letih tarča terorističnih napadov, ki jih izvedejo mladi moški, pripadniki teroristične skupine Islamska država. Kateri so tisti dejavniki in značilnosti posameznika, ki ga privedejo do izvršitve terorističnega dejanja, je v diplomskem delu analizirano s pomočjo primerjave opisov 10 storilcev najodmevnejših terorističnih napadov v Evropi. Kaj sploh je terorizem in kaj želijo storilci terorističnih dejanj doseči po procesu radikalizacije, ki jih vodi v pridružitev teroristični skupini, je pojasnjeno na začetku diplomskega dela. Proces radikalizacije poteka zelo različno, včasih se osebe radikalizirajo v zelo kratkem času, drugi primeri radikaliziranih ekstremistov nakazujejo na dolgotrajen proces. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo radikaliziranje, je predvsem motivacija. Opisani so različni motivacijski dejavniki, ki spodbujajo željo po ekstremizmu in večajo sovraštvo. Na željo po maščevanju posameznikov imajo velik vpliv tudi dejavniki ozadja, predvsem diskriminacija in občutek odtujenosti. Kako izrabijo te šibke točke mladih moških v teroristični skupini ISIS, je predstavljeno v delu, kjer smo se dotaknili začetkov nastanka teroristične skupine, razloženo je, kaj sploh je teroristična skupina Islamska država in kakšne vrste napadov izvaja skupina v Evropi. Organizacija Islamska država z leti pridobiva vedno večjo moč, kar smo zasledili pri vedno večji in hitrejši radikalizaciji mladih moških, ki v nekaterih primerih poteka kar preko spleta in smo jo jih opazili pri analiziranju in opisovanju naših izbranih napadalcev. Strokovnjaki še danes niso razvili enotne definicije terorizma in opisa terorista, kar zmanjšuje možnosti za preprečitev terorističnega dejanja. Na podlagi razlage zgodovine profiliranja in pomembnih značilnosti, ki so potrebne za analiziranje teroristov, smo ugotovili, da je osebe, ki so možni teroristi, težko prepoznati, saj ne izstopajo v množici ljudi. S pomočjo opisov napadalcev, ki so že izvedli teroristični napad, se nadaljuje iskanje tiste prave definicije, ki bo definirala terorista. V zaključku diplomskega dela smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih dobili s primerjavo glavnih karakteristik napadalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropa, teroristični napadi, značilnosti, napadalci, Islamska država
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 459; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (533,83 KB)

5.
Terorizem v Evropi
Mia Podlesnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Terorizem v Evropski uniji predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Evropa se v zadnjih letih ponovno sooča s porastom terorističnih napadov. Priča smo bili napadu v Bruslju, Nici, Barceloni, Manchestru in številnim drugim napadom, ki so povzročili veliko smrtnih žrtev in povzročili vsesplošen strah. Eden odmevnejših v zadnjih letih je bil napad v Parizu novembra leta 2015, saj predstavlja nekakšen začetek novega načina izvajanja napadov Islamske države. Napadi so se zgodili na stadionu Stade de France, v različnih barih in restavracijah v Parizu in koncertni dvorani Bataclan. Napadi so zajemali zajetje talcev, streljanje in samomorilske napade, ki so terjali 130 življenj. Napad je povzročil tudi nekatere spremembe v boju proti terorizmu v okviru EU, kot na primer povečanje nadzora nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter preprečevanje nezakonite prodaje orožja, hkrati pa si države EU prizadevajo za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij o terorizmu in teroristih.
Ključne besede: terorizem, teroristični napadi, Evropa, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 974; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (471,82 KB)

6.
Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo
Jernej Knechtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih. Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU. Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, terorizem, teroristični napadi, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 790; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Povezljivost terorizma in obveščevalnih služb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Vehovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Povezljivost terorizma in obveščevalnih služb prikazuje, kako sta omenjena pojma medsebojno povezana. Saj tako kot delo obveščevalno-varnostnih služb vpliva na terorizem, tudi delovanje terorističnih organizacij vpliva na samo taktiko in delovanje obveščevalnih služb ter hkrati tudi na spreminjanje zakonodaje za preprečevanje terorizma in lažje delo obveščevalnih služb. Glede na porast terorizma je danes preprečevanje le-tega zelo pomembno za nacionalno in mednarodno varnost. V tem času ne more nihče reči, da je varen pred teroristi in njihovimi napadi. Živimo namreč v globalnem svetu, kjer je za uspešen boj proti terorizmu zelo pomembno sodelovanje obveščevalno-varnostnih služb tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Boj proti terorizmu je v zadnjem času postal primarna naloga obveščevalno-varnostnih služb. V tej nalogi bo predstavljena zgodovina terorizma in obveščevalnih služb od samega začetka do danes. Glede na ugotovitve o razvoju terorizma skozi zgodovino do danes se dotaknemo tudi terorizma v prihodnosti. Videli bomo, da sta obveščevalna dejavnost in terorizem stara kot samo človeštvo, vendar se je njuno delovanje spreminjalo skozi zgodovino. Pri tem pa bo opaziti medsebojni vpliv in posledično prilagajanje enega drugemu. Predstavljeni bodo tudi vzroki za nastanek terorizma, priprava in izvedba akcij teroristične organizacije ter potencialne poti iz terorizma. Obenem bo prikazano tudi delo obveščevalnih služb danes, in sicer s predstavitvijo slovenskih obveščevalnih služb Slovenske obveščevalno–varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno–varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS). Ker je danes v ospredju varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bo predstavljena tudi pravna podlaga Republike Slovenije za delovanje obveščevalno–varnostnih služb v Republiki Sloveniji ter nadzorstvo nad njimi.
Ključne besede: terorizem, teroristični napadi, obveščevalne službe, obveščevalna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 1137; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (526,80 KB)

8.
Verstva in terorizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Lovro Jamnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Vera in terorizem sta dva pojma, ki ju v bolj poštenem svetu ne bi smeli povezovati. Človek dojema svojo religijo kot upanje na nekaj boljšega in zaščito pred slabim, medtem ko je terorizem popolno uničenje vsega kar je človek naredil. Verovanje posameznika v nekaj nadnaravnega je lahko popolnoma neškodljivo, dokler vanj ne poseže nekdo drug in poskuša preoblikovati mišljenje. Takšni primeri so znani predvsem iz islamske in krščanske religije, kjer je Bog lahko le eden in edini. Takšno dokazovanje pravega boga je za seboj pustilo že milijone mrtvih muslimanov in kristijanov. Predvsem v islamskem svetu se pojavljajo teroristične skupine, kjer novačijo mlade muslimane pod pretvezo, da bodo z poboji nevernikov prišli v nebesa. V ostalih velikih religijah takšnega odkritega sovraštva do pripadnikov drugih verskih skupnosti ni zaznati, čeprav obstajajo verski fanatiki in manjše skupine, ki včasih vzamejo stvari v svoje roke. Ker sta krščanstvo in islam tudi daleč najbolj sprejeti religiji na svetu, so tudi spopadi bolj pogosti in nasilni. Kljub temu da sta bili Biblija in Koran napisani v dobrih namenih, po katerih bi se ravnali pobožni kristijani in muslimani, sta postali razlog za razkol med sestrskima religijama. Rivalstvo med krščanskim in islamskim svetom pa večkrat občutijo tudi pripadniki judaizma, ki so se zaradi svojega nesrečnega položaja že večkrat znašli v nemilosti tako kristijanov kot muslimanov. Takšna in drugačna obračunavanja enih z drugimi se pojavljajo že od začetka štetja, pa vendarle se zdi da v 21. stoletju še nismo blizu koncu. Jasno je, da se bo nasilje nadaljevalo vsaj dokler klasičen vernik ne bo spoznal, da bistvo religije ne prihaja iz knjige, ampak iz človeka samega.
Ključne besede: religija, verstva, verske sekte, terorizem, teroristični napadi, diplomske naloge
Objavljeno: 15.05.2013; Ogledov: 1684; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (378,11 KB)

9.
Teroristi samotarji : nova oblika grožnje
Bernarda Kohek, 2012, diplomsko delo

Opis: Medtem, ko se je večina Evropskih držav v zadnjem desetletju ukvarjala z razcvetom sodobnega islamskega terorizma in upala, da bo s smrtjo Osame Bin Ladna svet postal boljši in varnejši, smo lahko priča razmahu novi vrsti terorizma 21. stoletja- teroristov samotarjev. Moderni teroristi, ki smo jih lahko pred dobrim desetletjem srečali v večji meri v ZDA, so se zahvaljujoč demokraciji in napredni tehnologiji, v prvi vrsti Internetu, razširili tudi v evropski prostor. Lahko rečemo, da teroristi samotarji predstavljajo večjo grožnjo kot teroristične skupine, saj do same izvedbe napada na nikakršen način ne opozorijo nase. Rojeni so v državi, kjer živijo, zato se povsem zlijejo z okolico, delujejo samostojno, neodvisno in na lastno pobudo. V večini primerov so dobro izobraženi posamezniki z že izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem. S spretno uporabo virtualne skupnosti in odkrito podporo kakšne teroristične skupine se popolnoma v osami radikalizirajo in nato izvedejo napad. Takšen napad je 22. julija 2011 izvedel desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je v Oslu pred vladnim poslopjem nastavil in aktiviral doma izdelano bombo, nato pa se odpeljal na bližnji otoček Utoya na strelski pohod, ki je v Evropi po drugi svetovni vojni terjal največ smrtnih žrtev v posameznem napadu. Njegove žrtve so bili mladi, večinoma mladoletni, člani Norveške Laburistične stranke, ki se zavzema za večkulturnost v Norveški. Kot razlog je Breivik navedel sovraštvo do muslimanov, nasprotovanje večkulturnosti in priseljevanju. Za napad se je dolgo in temeljito pripravljal, po aretaciji je priznal, da je ubijal zavestno in ni pokazal nikakršnega obžalovanja. Označil se je kot političnega borca in kot borca proti muslimanski kolonizaciji Evrope. Norveško sodišče mu je izreklo po norveški zakonodaji najvišjo možno- 21 letno zaporno kazen z možnostjo podaljšanja. Na odziv in delo norveške policije in obveščevalno-varnostnih služb je neodvisna desetčlanska komisija izrekla negativno mnenje in opozorila na pomanjkanje sodelovanja med njimi. Nestrpna demokratična družba, pomanjkanje vrednot, vedno bolj izražene verske razlike, nagel porast priseljencev, vedno večja finančna kriza in brezposelnost postavljajo iz leta v leto boljše temelje za porast samotarskega terorizma, ne samo v Evropi, temveč v vsem demokratičnem svetu.
Ključne besede: terorizem, teroristi, teroristični napadi, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 2004; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (734,58 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici