1. |
2. |
3. Anders Behring Breivik - napad na Norveškem : magistrsko deloTadej Križman, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo člankov in literature preučili primer Andersa Behringa Breivika, ki je leta 2011 izvedel teroristična napada na Norveškem. V napadu v Oslu je umrlo sedem oseb, v napadu na otoku Utoya je bilo ubitih 77 ljudi. V magistrskem delu smo najprej opisali otroštvo in življenje Breivika. Njegov odnos z mamo je ključnega pomena za razumevanje njegovih kasnejših dejanj. Nato smo opisali potek obeh napadov. V naslednjem poglavju smo opisali potek sojenja in psihiatrična mnenja. Na sojenju je Breivik predstavil svojo ideologijo, ki jo je tudi zapisal v tisoč petsto strani dolgem manifestu. Tako v pogovorih z različnimi psihiatri kakor tudi na sojenju ni pokazal nobenega obžalovanja nad svojimi dejanji. Breiviku so diagnosticirali disocialno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo. V magistrskem delu smo opisali narcistično osebnostno motnjo, merila za njeno diagnosticiranje in njen vpliv na nasilnost posameznika. Prav tako so strokovnjaki menili, da ima Aspergerjev sindrom. V delu so opisani Aspergerjev sindrom in merila za njegovo diagnosticiranje. Breivik je zaradi neuspehov in nezmožnosti vključevanja v različne družbene skupine začel igrati videoigre in se popolnoma izoliral od ljudi. V poglavju o videoigrah smo opisali, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilnost posameznika. V zaključnem delu magistrskega dela smo odgovorili na hipoteze. Ugotovili smo, da se posameznik ne more načrtno spremeniti v sociopata, saj vzroki za asocialno osebnostno motnjo izvirajo iz travme iz otroštva ali pa so genetsko pogojeni. Pri vprašanju, ali lahko narcisoidna osebnostna motnja vpliva na nasilnost posameznika smo ugotovili, da sama motnja ne pomeni, da bo oseba nasilna, ampak da lahko v povezavi z drugimi dejavniki kot so na primer stres ali zavrnitev privede do nasilna. Ugotovili smo tudi, da kljub temu da je splošno prepričanje, da igranje nasilnih videoiger vodi k nasilju, pa raziskave kažejo, da so pomembni tudi drugi dejavniki kot so starost igralca, njegov socialni status, duševni status, čas igranja in podobno.
Ključne besede: teroristični napadi, Breivik, Anders Behring, narcizem, Aspergerjev sindrom, videoigre, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (766,00 KB) |
4. Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko deloTilen Traven, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje.
Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji.
Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 140
Celotno besedilo (604,56 KB) |
5. Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogemKlemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Islamistični terorizem je postal globalna grožnja varnosti sodobnih družb in držav. Cilj članka je osvetliti uporabo islamskih verskih dogem in načel pri strateškem opravičevanju terorizma in v konkretnih primerih terorističnih napadov. Besedilo temelji na hipotezi, da islamistični teroristi pri doseganju svojih ciljev selektivno upoštevajo in zlorabljajo islamske verske dogme ter načela.
Metode:
Ključni uporabljeni metodi sta hermenevtična metoda (razlaga in interpretacija filozofske in verske literature) pri obravnavi in interpretaciji islamističnih svetih besedil in metoda študije primerov pri obravnavi štirih terorističnih napadov (napadi v Londonu leta 2005, Beslanu leta 2004, Mumbaju leta 2008 in Nairobiju leta 2013). Generalizirana spoznanja o zlorabah verskih načel v navedenih terorističnih napadih bodo oblikovana s pomočjo primerjalne metode.
Ugotovitve:
Ključno za uspeh islamističnega terorizma je oblikovanje vplivne interpretacije islama, ki opravičuje in motivira posameznike ali skupine za izvajanje nasilnih dejanj. Besedilo potrjuje hipotezo o zlorabi islamskih verskih načel in dogem za namene islamističnega terorizma. Na strateško-konceptualni ravni je vidna selektivna oziroma necelovita interpretacija Korana in hadisov. Teroristična uporaba verskih načel temelji na izpostavljanju le določenih verzov, ki obljubljajo odrešitev, kar je najbolj ekstremno vidno na področju samomorilskega terorizma. Zloraba konteksta in verskih besedil temelji še na oblikovanju interpretacije, da je muslimanska družba napadena s strani nevernikov, čemur sledi potreba po džihadu (zopet razumljena selektivno le kot boj proti zunanjemu zlu). Sledi oblikovanje poenostavljenega razumevanja nevernikov kot popolnih sovražnikov Alaha, ki si zaslužijo le smrt. Analiza štirih terorističnih napadov pa odraža kršitve v smislu napadanja civilnih ciljev. Poleg tega napadov v nobenem primeru niso ukazali zakoniti verski voditelji muslimanske države, ampak so jih ukazali poveljniki teroristične organizacije. Prav tako ne moremo reči, da so bili ti štirje napadi izvedeni za zaščito muslimanske ume oziroma skupnosti, saj so bili med napadenimi in žrtvami tudi sami muslimani.
Omejitve/uporabnost raziskave
Ključna omejitev raziskave izhaja iz omejenega števila konceptualnih in praktičnih primerov zlorab islama v teroristične namene.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Tema je relevantna, ker pripomore k izboljšanju razumevanja islamističnega terorizma in ustvarja pogoje za učinkovitejše protiteroristično delovanje, kar se izraža tudi v končnih priporočilih. Tema je izvirna, ker natančno pojasni točke, kjer islamistični teroristi manipulirajo z verskimi načeli in dogmami.
Ključne besede: islamistični terorizem, zlorabe vere, islam, verski terorizem, teroristični napadi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 892; Prenosov: 81
Celotno besedilo (340,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Študija primerov terorističnih napadov evropskih držav v obdobju od 2015 do 2018 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Krajnc, 2019, diplomsko delo Opis: Terorizem v svetu dandanes predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih izzivov ter veliko grožnjo za vse ljudi sveta. Prav tako je s tem povezana grožnja človekovim pravicam in svoboščinam. S prehodom v 21. stoletje smo tudi v Evropi priča vedno večjemu številu terorističnih groženj in terorističnih napadov. Med letoma 2015 in 2018 je bilo v Evropi izvedenih osem večjih terorističnih napadov. Lahko bi rekli, da se je z napaodom v Parizu, novembra 2015, začel nov način izvajanja napodov terorističnih napadov islamske države. Organizirani teroristični napadi v Evropi so bili izvedeni s strani islamske države, kot nekakšni povračilni ukrepi za napade, ki so prizadele islamsko državo. Z valom beguncev od leta 2015 naprej, pa je bil namen napadov tudi propraganda in širitev islamske države. Največkrat napadena država je bila Francija s tremi napadi, sledi ji Velika Britanija z dvama napadoma, ter Nemčija, Belgija in Španija s po enim napadom.
Žrtve napadov so bili civilisti. Krivci za napade so bili moški, v večini pripadniki islamske vere, ki želijo širiti islam v Evropi. Napadi so povrzočili spremembe v boju proti terorizmu. Evropska unija in urad Evropol povečujejo nadzore nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter priprečevanjanjem nezakonite prodaje orožja. Države Evropske unije pa si s pomočjo izmenjave podatkov in skupnim delovanjem želijo napade preprečiti že v fazi priprave in načrtovanja. Z zavedanjem in visoko stopnjo nadzora jim to tudi uspeva, kar dokazujejo letni rezultati padanja trenda napadov in preprečitve le-teh, predstavljeni v letnem poročilu Evropola.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, teroristi, teroristični napadi, Evropska unija, ISIS
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 3713; Prenosov: 109
Celotno besedilo (578,03 KB) |
7. Terorizem kot grožnja turistični dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloHelena Urdih, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes je vse več govora o terorizmu kot globalni grožnji, ki vzbuja preplah med ljudmi, poleg tega pa terja veliko žrtev in za sabo pušča veliko odprtih vprašanj. Pojav terorizma poznamo že več kot tisoč let, poznamo ga v več oblikah, njegovi cilji so pa v največji meri povezani z religijo in politiko. Terorizem ločujemo med drugim na klasični in moderni, ki se razlikujeta po stopnji nasilnosti in globalnosti. Mejnik med modernim in klasičnim terorizmom je postavil teroristični napad na newyorška dvojčka leta 2001. Terorizem delimo lahko še glede na cilje terorističnih organizacij, glede na obliko pojavljanja ali pa na konvencionalne in nekonvencionalne oblike. Eden glavnih ciljev terorističnih napadov je (medijska) prepoznavnost, ki pa jo teroristi najlažje dosežejo z napadi na turistično privlačnih točkah. Turizem danes predstavlja eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v mnogih državah. Kljub svoji pomembnosti na področju gospodarstva pa je turizem še kako ranljiva panoga – turizem je pogojen med drugim tudi z varnostjo držav, območij, krajev. Priljubljene turistične destinacije so vse bolj obljudene, ravno zato pa postajajo vse pogostejša tarča teroristov. Diplomsko delo se ukvarja s pregledom terorističnih napadov na priljubljenih turističnih območjih ter s podrobnejšo analizo omenjenih napadov.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, turizem, teroristične grožnje, teroristični napadi
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 3162; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. Značilnosti storilcev terorističnih napadov v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostVivian Uhl, 2018, diplomsko delo Opis: Evropa je v zadnjih letih tarča terorističnih napadov, ki jih izvedejo mladi moški, pripadniki
teroristične skupine Islamska država. Kateri so tisti dejavniki in značilnosti posameznika, ki
ga privedejo do izvršitve terorističnega dejanja, je v diplomskem delu analizirano s
pomočjo primerjave opisov 10 storilcev najodmevnejših terorističnih napadov v Evropi. Kaj
sploh je terorizem in kaj želijo storilci terorističnih dejanj doseči po procesu radikalizacije,
ki jih vodi v pridružitev teroristični skupini, je pojasnjeno na začetku diplomskega dela.
Proces radikalizacije poteka zelo različno, včasih se osebe radikalizirajo v zelo kratkem
času, drugi primeri radikaliziranih ekstremistov nakazujejo na dolgotrajen proces.
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo radikaliziranje, je predvsem
motivacija. Opisani so različni motivacijski dejavniki, ki spodbujajo željo po ekstremizmu in
večajo sovraštvo. Na željo po maščevanju posameznikov imajo velik vpliv tudi dejavniki
ozadja, predvsem diskriminacija in občutek odtujenosti. Kako izrabijo te šibke točke
mladih moških v teroristični skupini ISIS, je predstavljeno v delu, kjer smo se dotaknili
začetkov nastanka teroristične skupine, razloženo je, kaj sploh je teroristična skupina
Islamska država in kakšne vrste napadov izvaja skupina v Evropi. Organizacija Islamska
država z leti pridobiva vedno večjo moč, kar smo zasledili pri vedno večji in hitrejši
radikalizaciji mladih moških, ki v nekaterih primerih poteka kar preko spleta in smo jo jih
opazili pri analiziranju in opisovanju naših izbranih napadalcev. Strokovnjaki še danes niso
razvili enotne definicije terorizma in opisa terorista, kar zmanjšuje možnosti za preprečitev
terorističnega dejanja. Na podlagi razlage zgodovine profiliranja in pomembnih
značilnosti, ki so potrebne za analiziranje teroristov, smo ugotovili, da je osebe, ki so
možni teroristi, težko prepoznati, saj ne izstopajo v množici ljudi. S pomočjo opisov
napadalcev, ki so že izvedli teroristični napad, se nadaljuje iskanje tiste prave definicije, ki
bo definirala terorista. V zaključku diplomskega dela smo predstavili naše ugotovitve, ki
smo jih dobili s primerjavo glavnih karakteristik napadalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropa, teroristični napadi, značilnosti, napadalci, Islamska država
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 107
Celotno besedilo (533,83 KB) |
9. Terorizem v Evropi : študija primera terorističnih napadov v Parizu novembra 2015Mia Podlesnik, 2018, diplomsko delo Opis: Terorizem v Evropski uniji predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Evropa se v zadnjih letih ponovno sooča s porastom terorističnih napadov. Priča smo bili napadu v Bruslju, Nici, Barceloni, Manchestru in številnim drugim napadom, ki so povzročili veliko smrtnih žrtev in povzročili vsesplošen strah. Eden odmevnejših v zadnjih letih je bil napad v Parizu novembra leta 2015, saj predstavlja nekakšen začetek novega načina izvajanja napadov Islamske države. Napadi so se zgodili na stadionu Stade de France, v različnih barih in restavracijah v Parizu in koncertni dvorani Bataclan. Napadi so zajemali zajetje talcev, streljanje in samomorilske napade, ki so terjali 130 življenj.
Napad je povzročil tudi nekatere spremembe v boju proti terorizmu v okviru EU, kot na primer povečanje nadzora nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter preprečevanje nezakonite prodaje orožja, hkrati pa si države EU prizadevajo za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij o terorizmu in teroristih.
Ključne besede: terorizem, teroristični napadi, Evropa, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 1887; Prenosov: 291
Celotno besedilo (471,82 KB) |
10. Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo : diplomsko delo univerzitetnega študijaJernej Knechtl, 2016, diplomsko delo Opis: Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih.
Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU.
Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, terorizem, teroristični napadi, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,26 MB) |
