1. |
2. Odnos Evropejcev do islamskega fundamentalizma na primeru študentov iz Češke in SlovenijeAnja Tintor, 2020, magistrsko delo Opis: Namen pričujočega magistrskega dela je bil na vzorcu študentov iz Slovenije in Češke ugotoviti vpliv temeljnih demografskih dejavnikov na odnos do muslimanov, islama ter islamskega fundamentalizma. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na zgodovinski pregled položaja islama in islamskega fundamentalizma v Evropi ter na dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na odnos Evropejcev do islama. Z lastnim anketnim vprašalnikom smo anketirali 160 študentov in študentk sociologije iz Slovenije in Češke; njihove odgovore smo statistično analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati analiz so pokazali značilno višjo socialno distanco do muslimanov kot do domačinov ne glede na spol, državo ali veroizpoved anketirancev. Še posebej visoko socialno distanco do muslimanov smo zaznali med češkimi anketiranci, ki so v primerjavi s slovenskimi izražali tudi bistveno višjo zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma, manj pozitivne percepcije muslimanov in bolj pozitivne percepcije katolikov. Ti rezultati niso presenetljivi in verjetno odražajo večjo povezanost Slovencev z muslimani v zgodovini. Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da anketiranci iz obeh držav muslimanom v večji meri pripisujejo nasilnost, kar sovpada s pogostimi medijskimi predstavitvami pripadnikov islama. Ko gre za zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma in terorizma se kot statistično značilna dejavnika izkažeta še moški spol in pripadnost katoliški veroizpovedi.
Ključne besede: islamski fundamentalizem, muslimani, islamske teroristične organizacije, češki študenti, slovenski študenti
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 209
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki : magistrsko deloSanel Avdić, 2019, magistrsko delo Opis: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.05.2019; Ogledov: 1842; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Rekrutacija teroristov v teroristični organizaciji Islamska država : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostArber Avdylaj, 2017, diplomsko delo Opis: Terorizem je v vseh svojih pojavnih oblikah ena najhujših groženj globalnemu miru in varnosti, saj teroristična dejanja resno škodujejo uživanju človekovih pravic, ogrožajo socialni in gospodarski razvoj vseh držav ter spodkopavajo globalno stabilnost in blaginjo. Verski terorizem je prevzel vodilno vlogo ogrožanja sodobne varnosti, saj se verski fanatiki poslužujejo terorističnih dejanj, da bi dosegli lažne cilje svete vojne. Izvajalci terorističnih dejanj teh ne dojamejo kot konec svojega življenja (in drugih), ampak kot izpolnitev cilja svete vojne, saj so prepričani, da izpolnjujejo 'božjo voljo'. Tako so v duhu prizadevanj za džihad nastale mnoge teroristične organizacije kot, sta Al-Kaida in trenutno najbolj aktualna Islamska država. Kljub grozotam in brutalnostim, ki jih pooseblja teroristična organizacija Islamska država, je zelo uspešna pri pridobivanju novih članov in podpornikov. Vendar ni preprostega odgovora, ki bi pojasnil, zakaj ljudje postanejo teroristi. Predpostavlja se, da so tistim, ki se odločijo pridružiti katerikoli teroristični organizaciji, skupni osebna ranljivost, način dojemanja oziroma zaznava nepravičnosti, potreba po novi identiteti in potreba po pripadnosti, želja po denarju in udobju ter priložnost za novo pustolovščino. Obstajajo ljudje, ki imajo prav takšne predstave o življenju, a ne postanejo teroristi. Rekrutacija je za preživetje teroristične organizacije zelo pomembna, saj jim zagotavlja morilce, samomorilne napadalce, ugrabitelje, in bodočo vojake. Temu se ne morejo izogniti niti otroci in ženske, ki spadajo med najbolj ranljive skupine družbe. Poleg neposrednega rekrutiranja se v procesu rekrutiranja uporabljajo tudi splet in mediji, prek katerih Islamska država propagira svojo ideologijo in novači nove rekrute.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, teroristi, rekrutacija, Islamska država, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2017; Ogledov: 2091; Prenosov: 208
Celotno besedilo (823,75 KB) |
5. Vpliv globalizacije na pojavne oblike terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Krašovec, 2014, diplomsko delo Opis: Osnovna predpostavka, ki jo poskušamo z diplomskim delom dokazati, je naslednja: globalizacija vpliva na terorizem na dva načina. Po eni strani globalizacija z odprtim pretokom ljudi, blaga, znanja in informacij ter z razvojem moderne tehnologije prinaša terorističnim organizacijam različna sredstva za doseganje svojih ciljev. Zato lahko sodobno globalizacijo razumemo kot sredstvo, ki teroristom služi. Po drugi strani pa je globalizacija tudi vzrok mnogim terorističnim dejavnostim in motiv za mnoge teroristične akterje. Globalizacija je namreč vzpodbudila nastanek zamer in sovraštva do zahodnih družb, predvsem do ZDA, pa tudi do Evrope.
Najpogostejše oblike terorističnega nasilja se z globalizacijo ne spreminjajo v večji meri, saj ostajajo bistveni načini delovanja umori, ugrabitve, bombni napadi in samomorilski napadi. Pojavljajo se tudi nekatere oblike napadov s kemičnim orožjem, vendar je to prej izjema kot pravilo. Vendar se kot posebna grožnja v bližnji prihodnosti kaže možnost informacijskega ali kibernetskega terorizma. Kibernetski terorizem se zdi kot verjetna grožnja predvsem zaradi načina življenja in delovanja zahodnih družb, ki so povsem odvisne od informacijskih sistemov in tehnologije. Napad na kritično informacijsko infrastrukturo bi lahko imel posledice izjemnih razsežnosti, zato je potrebno možnosti te oblike terorizma preučevati in razumeti.
Ključne besede: globalizacija, terorizem, teroristične organizacije, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 2199; Prenosov: 292
Celotno besedilo (685,71 KB) |
6. Transformacija terorizma v obliko samomorilskega terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloBlaž Verbič, 2013, diplomsko delo Opis: Povzetek
V diplomskem delu smo predstavili nekaj ključnih pojmov, ter podali nekaj definicij skozi katere smo prešli na področje terorizma, ki ga vidimo kot globalni pojav. Zavedati se je potrebno, da so se teroristični napadi izvajali že skozi dolgo zgodovino. V določenih obdobjih je opaziti, da se število terorističnih napadov močno povečuje, kar vidimo skozi resnične dogodke, ki so se dogodili v preteklosti in smo jim priča tudi v sedanjosti. Skozi diplomsko delo bomo predstavili vrste samomorov in dejavnike, ki vplivajo na izvrševanje samomorov, ki so v nadaljevanju povezani s samomorilskimi terorističnimi napadi. Samomorilski teroristični napadi se vršijo po celem svetu, vendar največ se jih zgodi v vzhodnih državah, ko zunanji svet oziroma tretje države želijo vladati narodom, ki imajo svojo vero, prepričanje in negativne izkušnje, kar pa je povezano z zgodovino. Seveda sedaj lahko govorimo o »moderni obliki« samomorilskih terorističnih napadih, kajti grožnje so, asimetričnost delovanja, kompleksnost, raznovrstnost, nepredvidljivost, ekstremnost ipd. K omenjenim grožnjam je seveda pripomogla hitra gospodarska rast, hitri tehnološki razvoj, hitra in enostavna dostopnost do informacij, ter sredstev, ki jih posameznik, skupina ali organizacija potrebuje, da izdela napravo ali eksplozivno telo, ki ga uporabi za izvedbo terorističnega napada. Skozi diplomsko delo želimo predstaviti dejavnike oziroma pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da prihaja do samomorilskih terorističnih napadov in bo prihajalo tudi v prihodnje in kje ni zadostnih pogojev, da bi se samomorilski teroristični napadi pojavili. V zaključku diplomskega dela lahko podamo ugotovitev, da je za transformacijo terorizma v obliko samomorilski terorizma pomembnih več dejavnikov, kot so geografski, socialni, demografski v katere pa so vpeti tudi zgodovina, kultura, vera, prepričanje in le na zadnje tudi različni kodeksi.
Zaposlen sem v Slovenski vojski in ob zaključku diplomske naloge želimo odgovoriti na vprašanje zaščite sil, kajti pripadniki Slovenske vojske opravljamo naloge tako v lastni državi Sloveniji, kot drugih državah po svetu. Prav tako izvajamo različne naloge na različnih območjih, in zelo pomembno bi bilo, če bi lahko skozi priprave , ki se izvaja pred odhodom na določeno nalogo predvideli morebitne grožnje.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, samomorilski terorizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2013; Ogledov: 1328; Prenosov: 86
Celotno besedilo (909,66 KB) |
7. Socialna omrežja kot sredstvo za vzpostavitev teroristične organizacije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDamjan Javornik, 2013, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so danes vse pogostejša izbira tako med mladimi kakor tudi starejšimi in so ena od najpogostejših oblik komuniciranja, saj poleg ohranjanja stikov med ljudmi omogočajo tudi druge oblike zabave, poslovnih poti, reklame, organizacije ... Zadeve lahko urejamo hitreje in brez nepotrebnih stroškov, ponujene so vse mogoče oblike izobraževanja, reklam in pridobitev informacij, ki naj ne bi bile dosegljive vsej populaciji in za vse namene, saj je preko interneta mogoče zaslediti različna združenja in organizacije, ki pozivajo k terorističnim akcijam, napadom in drugim oblikam nehumanega ravnanja za dobo, v kateri živimo.
Ključne besede: internet, socialna omrežja, terorizem, teroristične organizacije, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.06.2013; Ogledov: 1758; Prenosov: 159
Celotno besedilo (841,61 KB) |
8. Savdska Arabija in povezljivost s terorizmom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSanel Avdić, 2013, diplomsko delo Opis: Savdska Arabija je absolutistična monarhija, ki leži na Bližnjem vzhodu. Najbolj znana je po tem, da je največja izvoznica nafte na svetu ter da na njenem ozemlju ležita dve sveti muslimanski mesti, Meka in Medina. Dinastija Saud vlada državi od leta 1932, ko sta bili monarhiji Hedžas in Nedžd združeni v kraljevino Savdska Arabija. S prihodom Saudov na oblast se uveljavila tudi nova in bolj radikalna različica islama, imenovana vahabizem.
Mediji večinoma prikazujejo kraljevino Savdsko Arabijo kot grobo kršiteljico človekovih pravic in eno izmed najbolj brutalnih diktatur v svetu, kjer so še vedno uzakonjene javne usmrtitve z obešanjem in obglavljanjem. Vendar pa očitno pozabijo na vsa ta dejstva, ko gre za ogromen savdski kapital, ki ga vse demokratične države sprejemajo v svoje gospodarstvo z nasmeškom. Prednjači seveda glavna zaveznica ZDA, s katero sta v svojem dosedanjem sodelovanju skupaj opravili za več sto milijard dolarjev poslov.
Dokazati, da neka država sodeluje pri terorizmu in je vpletena vanj, je zelo težko. Večina držav, tudi demokratične, uporablja metode terorizma na prikrit način, ko pa pridejo v javnost določene informacije, se hitro potisnejo v pozabo ali pa sploh ne pridejo do naslovnic velikih svetovnih medijev. To še posebej velja za zaveznice ZDA. Državni terorizem se lahko uporablja kot notranjepolitični ali pa kot zunanjepolitični inštrument nasilja za dosego ciljev vladajoče strukture. Savdska Arabija naj bi se po poročanju medijev relativno mirno izognila arabski pomladi, vendar so bili vsi protesti šiitskega prebivalstva v kraljevini in njenih emiratskih sosedah krvavo zatrti, o čemer pa zahodni mediji niso poročali. Dejstvo je, da ima dinastija Saud v državi veliko sovražnikov. Savdska Arabija odkrito podpira trenutno najbolj krvavo vstajo v Siriji, ker želi oslabiti šiitsko ekspanzijo in moč v regiji. Upor proti diktaturi v Siriji izhaja iz dobro koordinirane akcije Izraela in njegovega uradnega sovražnika Savdske Arabije, ki pa v resnici zadnja leta izredno dobro sodelujeta. V medijih prihajajo na plan celo govorice, da naj bi Savdci odstopili Izraelcem svoja letališča v primeru bombardiranja Irana, za katero se zdi, da je že pred vrati. S padcem sirskega režima bi zadali velik udarec šiitski moči v regiji, ki že od začetka islamske revolucije v Iranu leta 1979 maje prestol v Riadu in zavrača glavno vlogo družine Saud, ki se želijo predstaviti kot pripadniki in branilci edinega, pravega in izvornega islama.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, vahabizem, Savdska Arabija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 2394; Prenosov: 342
Celotno besedilo (302,03 KB) |
9. Terorizem in organiziran kriminal : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDenis Visenjak, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanje terorizma in organizirane kriminalitete, kaj ju povezuje in kaj razlikuje. Struktura dela je podrejena ciljem diplomske naloge. Terorizem in organizirana kriminaliteta nista nova pojava, v družbi sta prisotna že stoletja. Skozi desetletja sta se izoblikovala tako, da delujeta najbolj učinkovito vsak na svojem področju.
Prvo poglavje vsebuje metodološki del naloge, kjer bom opredelil predmet proučevanja, cilje, hipoteze diplomske naloge in kakšne metode bom uporabil pri pisanju. V drugem poglavju predstavim terorizem. Začel bom z nekaj definicijami terorizma, kajti čeprav je terorizem med nami že stoletja, ni nobene globalno sprejete definicije, kaj terorizem sploh je. Obstaja veliko definicij terorizma, a zaradi njegove razsežnosti ni nobene, ki bi ga v celoti zajela. Nato sledi kratek zgodovinski prikaz terorizma, ki mu sledi opis trenutnega stanja terorizma. Opisal bom teroristično organizacijo in kako je zgrajena. Naštel bom glavne vrste terorizma. Opisal bom cilje teroristov in na kakšen način te cilje teroristi dosegajo. Omenil bom še glavne značilnosti terorizma. Na kratko pa bom tudi omenil terorizem v Sloveniji. Za konec pa bom omenil še eno izmed najhujših oblik terorizma, samomorilski terorizem in biološki terorizem.
Tretje poglavje obravnava organiziran kriminal. Ko pomislimo o organiziranem kriminalu, si najverjetneje vsi naprej predstavljamo mafije iz raznih filmov. Videli bomo, da ni vse tako preprosto. Mafija je samo začetek. Najprej bom na kratko povedal nekaj začetku organiziranega kriminala. Nato bom v zvezi s organizirano kriminaliteto objasnil strukturne pojave organiziranega kriminala. Temu bo sledila predstavitev temeljne dejavnosti organiziranega kriminala. Nakar sledi še opis najbolj poznanih kriminalnih združb. Na koncu pa bom omenil tudi organizirano kriminaliteto v Sloveniji.
Četrto poglavje obravnava terorizem in organizirano kriminaliteto ter njune skupne točke in razlike, torej v čem sta si podobna in v čem se razlikujeta. V zadnjem poglavju pa bom preveril svoje hipoteze in naredil povzetek vseh ugotovitev.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, organizirana kriminaliteta, kriminalne združbe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2012; Ogledov: 3235; Prenosov: 451
Celotno besedilo (600,54 KB) |
10. Talibanski uporniki - teroristi ali borci za svobodo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRok Djurdjević, 2012, diplomsko delo Opis: Talibanski uporniki so nekdanji vladarji Afganistana, na oblast so prišli leta 1994, leta 2001 pa so njihov režim strmoglavili Severno zavezništvo in koalicijske sile pod vodstvom ZDA. Povod za vojno je bil terorističen napad Al Kaide na ozemlju ZDA 11. septembra 2001. Mediji so Talibane prikazali za tirane, ki zatirajo svoje ljudstvo, najhuje pa je bilo Afganistankam. Po hitrem porazu 2001 so se ponovno pojavili v Afganistanu kot uporniki. Mediji so jih tedaj razglasili za teroriste, oni pa za borce za svobodo, saj naj bi se borili za svoje ljudstvo.
Meja med teroristi in borci za svobodo je zelo zamegljena, saj ne obstaja univerzalna definicija, ki bi v celoti opredelila ta pojma. Talibanski uporniki res uporabljajo teroristične taktike, zaradi tega so jih razglasili tudi za teroriste. A teh taktik ne uporabljajo samo teroristi, ampak tudi borci za svobodo, saj je to edini učinkovit način bojevanja zoper številnejšo in bolje opremljeno vojsko. Za borce za svobodo naj bi bilo ključno, da imajo podporo ljudstva.
Talibanski uporniki na jugu in vzhodu Afganistana pridobivajo vedno več podpore. Afganistanci na teh območjih so že utrujeni vojne, ki divja že 10 let, korupcije afganistanske vlade in spodletelih poskusov stabilizacije regije. Podobne razmere so bile v državi po umiku Sovjetske zveze, ko je vladal kaos in so bili odlični pogoji za vzpon pobožnih Talibanov. Takrat je Talibanom uspelo zmanjšati kriminaliteto v državi, odpravili so korupcijo in stabilizirali regijo. Zato vedno bolj naraščajoča priljubljenost talibanskih upornikov ne preseneča in zgodovina bi se lahko zopet ponovila, tedaj bi talibanski uporniki nedvomno ponovno veljali za borce za svobodo.
Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, talibani, uporništvo, Afganistan, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 2267; Prenosov: 236
Celotno besedilo (776,87 KB) |
