| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv sanacijskih ukrepov na rabo energije in kazalnike energetske učinkovitosti enostanovanjske hiše
Aljaž Prah, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena energetska sanacija hiše starejše gradnje. Gre za stavbo, ki je brez toplotne izolacije in je energetsko neučinkovita. Predstavljena je zakonodaja na področju izdaje in izdelave energetskih izkaznic vključno z metodologijo za izračun energetske učinkovitosti stavb. Izveden je bil preliminarni energetski pregled stavbe z izdelavo računske energetske izkaznice. V sklopu preliminarnega energetskega pregleda objekta so bile s termografsko kamero analizirane kritične točke, ki so v nadaljevanju pripomogle k izbiri najbolj smotrnih sanacijskih ukrepov za izboljšanje kazalnikov energetske učinkovitosti. Ukrepi so bili določeni glede na analizo kazalnikov energetske učinkovitosti ter njihovega vpliva na rabo energije v stavbi. Z izvedenimi sanacijskimi ukrepi se vsi kazalniki energetske učinkovitosti izboljšajo in ustrezajo zahtevam, ki jih določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Glede na vpliv sanacijskih ukrepov na rabo energije v stavbi so ovrednoteni letni prihranki ter analizirana stroškovna upravičenost predlaganih ukrepov.
Ključne besede: energetska izkaznica, termografija, sanacijski ukrepi, raba energije, kazalniki energetske učinkovitosti, toplotne izgube.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Model inteligentnega nadzora obrabe in poškodb rezalnih orodij z uporabo termografije
Nika Brili, 1987, katalog

Opis: Nadzor obrabe rezalnega orodja pri struženju prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov, optimizaciji stroškov orodja in zmanjšanju števila neželenih dogodkov. Pri maloserijski in posamični proizvodnji se operater stroja na podlagi izkušenj odloča, kdaj zamenjati rezalno orodje. Slabe odločitve lahko vodijo do povišanja stroškov, zastojev proizvodnje in izmeta. V disertaciji smo predstavili sistem nadzora stanja rezalnega orodja, ki med in po struženju samodejno prepozna obrabo rezalnega orodja. Za nadzor procesa smo uporabili infrardečo (IR) kamero, ki za razliko od uporabe navadnih industrijskih kamer ne spremlja zgolj vizualnega stanja procesa, ampak zajema še termografsko stanje. Kljub zahtevnemu okolju (vroči ostružki) smo kamero ustrezno zaščitili in namestili tik ob rezalno ploščico, kar omogoča spremljanje obdelave iz neposredne bližine. Material smo obdelovali z različno obrabljenimi rezalnimi ploščicami in ustvarili bazo 18.486 slik, ki so bile namenjene učenju in testiranju modela. Z uporabo globokega učenja in konvolucijske nevronske mreže (CNN) smo razvili napovedni model obrabe in poškodb rezalnega orodja. Pripravljeno bazo slik smo razdelili na slike, ki so nastale med procesom struženja (slike procesa), in na slike, ki so nastale po struženju (termografske slike rezalnega orodja). Ugotovili smo, da je model uspešen na obeh bazah slik. Naučen model na podlagi termografske slike procesa samodejno razvrsti stanje rezalnega orodja glede na primernost za nadaljnjo uporabo pri struženju (brez obrabe, majhna obraba, velika obraba). Točnost klasifikacije za združeno množico vseh slik je 99,92 % in potrjuje ustreznost predlagane metode. Model smo testirali tudi na nepoznanih slikah (spremenjeni obdelovalni pogoji), s čimer smo z več kot 98 % točnostjo klasifikacije potrdili robustnost naučenega sistema pri uporabi za nepoznani material obdelovanca. Takšen sistem omogoča takojšnje ukrepanje v primeru obrabe ali zloma rezalnega orodja, ne glede na znanje in usposobljenost operaterja.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, Industrija 4.0, odrezavanje, rezalna orodja, struženje, obraba orodja, termografija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 275; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

3.
Dinamična termografija in odziv kože na nenadno termično spremembo : diplomsko delo
Martin Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izvedbo dinamične termografije za kožo oz. eksperimentalno merjenje segrevanja kože po hlajenju, z namenom pridobitve termičnega odziva s pomočjo termo kamere. Hlajenje je potekalo s tremi po debelini različnimi ploščicami in različnimi časi hlajenja, kjer je bil za bolj izrazit odziv kože bolj primeren prav daljši čas hlajenja, kot pa sama debelina ploščice. Na podlagi dinamike segrevanja smo preko meritev in rezultatov, ki smo jih pridobili z numeričnim modelom, skušali določiti vrednosti parametrov za perfuzisjki pretok krvi in termoregulacijski koeficient, ki odločilno vplivata na potek samega segrevanja oz. sta zelo pomembna iz stališča diagnostike kožnih bolezni. Ob primerjavi rezultatov smo ugotovili, da lahko prek samih eksperimentalnih meritev določimo oba parametra, in sicer za naš primer smo določili, da perfuzijski pretok za kožo znaša 0,0015 s^(-1), termoregulacijski koeficient pa 1,5.
Ključne besede: dinamična termografija, eksperiment, hlajenje, koža, numerična simulacija, Pennesov model, perfuzijski pretok krvi, termo kamera, termoregulacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 376; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

4.
Primerjava energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov v različnih obdobjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Analina Kralj, 2020, diplomsko delo

Opis: Višja energetska učinkovitost prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in k boljšim gospodarskim rezultatom. Stavbe naj bi doprinesle kar 40 % porabo energije in 36 % emisij CO2, zato je ključna energetska učinkovitost objektov oz. stavb. Država spodbuja k ozaveščanju, informiranju in izobraževanju o energetski učinkovitosti s pomočjo različnih prospektov in subvencij. V okviru diplomske naloge smo analizirali energetsko učinkovitost večstanovanjskih objektov zgrajenih v različnih časovnih obdobjih. S pomočjo preračunov energetskih izkaznic smo preučevali porabljeno energijo večstanovanjskih objektov. Na to smo grafično v Excelu primerjali dejanske meritve z dovoljenimi oz. zahtevanimi in ugotovili, da vrednosti med izmerjenimi in zahtevanimi v večini primerov odstopajo. Največja odstopanja so bila pri najstarejšem preučevanem objektu, ki je najbolj obremenilen za okolje. S pomočjo termografije smo na primeru Primius naselja ugotavljali energetske pomanjkljivosti. Zunanje motnje (npr. Sonce) imajo velik vpliv na same meritve, posledično lahko dobimo neverodostojni termogram. Rezultati kažejo, da največ toplote uhaja skozi okna. V diplomskem delu smo prišli do sklepa, da na energetsko učinkovitost stavbe vpliva starost, orientiranost stavbe, etaža v kateri se nahaja stanovanje in število oken. Starejša kot je gradnja večstanovanjskih objektov, več je energetskih pomanjkljivosti in s tem višja poraba energentov. Največ prihrankov končne energije lahko dosežemo s toplotno izolacijo fasade in z zamenjavo stavbnega pohištva.
Ključne besede: energetska izkaznica, energetska učinkovitost, izolacija, termografija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 386; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

5.
Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjih
Maja Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 384; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Ugotavljanje površinske temperature konj pri različnih obremenitvah s pomočjo termografije
Andreja Štubičar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo s pomočjo termo kamere ugotavljali površinsko temperaturo konj, in sicer na štirih toplokrvnih konjih različnih pasem in starosti v Konjeniškem parku Starošince. Meritve so potekale tako, da smo konje lonžirali v času 30 minut ter opravili šest posnetkov. Izvedli smo tri ponovitve. Ena je bila izvedena v pokriti jahalnici, dve ponovitvi pa smo izvedli v zunanji maneži. Želeli smo ugotoviti vpliv vremena, kondicije in starosti na konjevo temperaturo površine. Ugotovili smo, da ima na spremembo površinske temperature precejšen vpliv kondicija živali, saj imajo konji z več kondicije bolj konstantno temperaturo. Tudi vreme ima vpliv na temperaturo kože, vendar je ta bistveno višji v toplejšem vremenu kakor hladnejšem, predvsem pri temnejših konjih. Ugotovili smo, da starost živali nima bistvenega vpliva na površinsko temperaturo.
Ključne besede: konj, površinska temperatura, termokamera, termografija
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 891; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (14,33 MB)

7.
ENERGETSKA SANACIJA STAREJŠE STANOVANJSKE HIŠE ZGRAJENE LETA 1973
Andrej Jug, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikazati celovit pristop energetsko učinkovite prenove stavbe s katerim posledično zmanjšamo rabo energije glede na izhodiščno stanje. Stavba je bila grajena leta 1973 in jo je treba zaradi pomanjkljive toplotne izolacije, dotrajanosti peči in veliki potrošnji energenta energetsko sanirati. Prikazan je postopek sanacije ovoja stavbe z dodatno toplotno izolacijo ter zamenjava oken ter ogrevalne naprave z učinkovitejšo in bolj ekonomično ter okolju prijaznejšo kurilno napravo v kombinaciji s toplotno črpalko. Ekonomična upravičenost energetske učinkovitosti stavbe je dokazana z izračuni in uporabo sodobnih materialov, kar je odraz pri porabi energenta za ogrevanje stavbe pred in kasneje po energetski sanaciji.
Ključne besede: energetska sanacija, toplotne izgube, izolacija, lesna biomasa, termografija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 2390; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

8.
TOPLOTNE RAZMERE NA 110 kV LOČILNIKU
Jože Plajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Ključne besede: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1207; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (6,36 MB)

9.
10.
NAPOVEDNO VZDRŽEVANJE PRI NADZORU NAPRAV VISOKIH NAPETOSTI IN VELIKIH TOKOV
Bojan Klavžar, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje napovednega vzdrževanja pri nadzoru naprav visokih napetosti in velikih tokov. Predstavljene so metode nadzora vibracij, nadzora olj in analize obrabnih delcev, uporaba infrardeče termografije ter metode merjenja in analize električnega toka močnejših elektromotorjev pri nadzoru naprav visokih napetosti in velikih tokov. Teoretično in z meritvami na konkretnem primeru sta podrobneje predstavljeni uporaba infrardeče termografije pri nadzoru energetskih transformatorjev in detekcija poškodb rotorjev asinhronskih elektromotorjev med obratovanjem. Podane so analize rezultatov, ugotovljene pomanjkljivosti merilnih metod, ugotovljene nevarnosti iz področja varstva pri delu in podani so predlogi za izboljšave.
Ključne besede: napovedno vzdrževanje, naprave visokih napetosti, infrardeča termografija, FFT analiza
Objavljeno v DKUM: 07.10.2013; Ogledov: 1762; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici