Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glede na statistične podatke je v Sloveniji še vedno mogoče zaslediti veliko število starejših stavb, ki imajo pomanjkljivo toplotno izolacijo ali so brez nje. Omenjene stavbe imajo zelo pogosto vgrajene že močno zastarele in posledično dotrajane ogrevalne sisteme, ki v današnjih časih predstavljajo velik problem, saj dosegajo zelo nizke izkoristke in povrh tega močno onesnažujejo okolje. Takšne stavbe, vključno s stavbo, obravnavano v sklopu zaključnega dela, so za zmanjšanje toplotnih izgub in s tem povezane rabe energije, ki se posledično odraža na stroških za delovanje stavbe, potrebne celovite energetske obnove. Pred izvedbo celovite energetske obnove je potrebno ovrednotiti trenutno energetsko učinkovitost stavbe. Iz tega sledi, da je namen zaključnega dela prikazati, kako se lahko s celovitim in sistematičnim pristopom, uporabo sodobnih orodij in merilne opreme natančno ovrednoti energetska učinkovitost stavbe. Najprej bo torej izveden preliminarni energetski pregled stavbe in zatem dodatno termografski pregled ter na koncu še eksperimentalna določitev toplotne prehodnosti zunanje stene. Tako bodo pridobljeni vsi potrebni vhodni podatki, na podlagi katerih se bo po veljavni računski metodologiji izdelala računska energetska izkaznica. Na ta način bo izvedena analiza energetske učinkovitosti in analiza rabe energije za delovanje stavbe, na osnovi katerih bodo implementirana tudi najprimernejša priporočila za energetsko sanacijo, ki bodo na koncu podprta z izračunom vračilne dobe investicije.
Ključne besede: energetska učinkovitost, energetski pregled, energetska izkaznica, energetska sanacija, termografija, toplotna prehodnost
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 10352; Prenosov: 419
Celotno besedilo (6,16 MB)

Opis: Nadzor obrabe rezalnega orodja pri struženju prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov, optimizaciji stroškov orodja in zmanjšanju števila neželenih dogodkov. Pri maloserijski in posamični proizvodnji se operater stroja na podlagi izkušenj odloča, kdaj zamenjati rezalno orodje. Slabe odločitve lahko vodijo do povišanja stroškov, zastojev proizvodnje in izmeta. V disertaciji smo predstavili sistem nadzora stanja rezalnega orodja, ki med in po struženju samodejno prepozna obrabo rezalnega orodja. Za nadzor procesa smo uporabili infrardečo (IR) kamero, ki za razliko od uporabe navadnih industrijskih kamer ne spremlja zgolj vizualnega stanja procesa, ampak zajema še termografsko stanje. Kljub zahtevnemu okolju (vroči ostružki) smo kamero ustrezno zaščitili in namestili tik ob rezalno ploščico, kar omogoča spremljanje obdelave iz neposredne bližine. Material smo obdelovali z različno obrabljenimi rezalnimi ploščicami in ustvarili bazo 18.486 slik, ki so bile namenjene učenju in testiranju modela. Z uporabo globokega učenja in konvolucijske nevronske mreže (CNN) smo razvili napovedni model obrabe in poškodb rezalnega orodja. Pripravljeno bazo slik smo razdelili na slike, ki so nastale med procesom struženja (slike procesa), in na slike, ki so nastale po struženju (termografske slike rezalnega orodja). Ugotovili smo, da je model uspešen na obeh bazah slik. Naučen model na podlagi termografske slike procesa samodejno razvrsti stanje rezalnega orodja glede na primernost za nadaljnjo uporabo pri struženju (brez obrabe, majhna obraba, velika obraba). Točnost klasifikacije za združeno množico vseh slik je 99,92 % in potrjuje ustreznost predlagane metode. Model smo testirali tudi na nepoznanih slikah (spremenjeni obdelovalni pogoji), s čimer smo z več kot 98 % točnostjo klasifikacije potrdili robustnost naučenega sistema pri uporabi za nepoznani material obdelovanca. Takšen sistem omogoča takojšnje ukrepanje v primeru obrabe ali zloma rezalnega orodja, ne glede na znanje in usposobljenost operaterja.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, Industrija 4.0, odrezavanje, rezalna orodja, struženje, obraba orodja, termografija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1042; Prenosov: 175
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: Višja energetska učinkovitost prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in k boljšim gospodarskim rezultatom. Stavbe naj bi doprinesle kar 40 % porabo energije in 36 % emisij CO2, zato je ključna energetska učinkovitost objektov oz. stavb. Država spodbuja k ozaveščanju, informiranju in izobraževanju o energetski učinkovitosti s pomočjo različnih prospektov in subvencij. V okviru diplomske naloge smo analizirali energetsko učinkovitost večstanovanjskih objektov zgrajenih v različnih časovnih obdobjih. S pomočjo preračunov energetskih izkaznic smo preučevali porabljeno energijo večstanovanjskih objektov. Na to smo grafično v Excelu primerjali dejanske meritve z dovoljenimi oz. zahtevanimi in ugotovili, da vrednosti med izmerjenimi in zahtevanimi v večini primerov odstopajo. Največja odstopanja so bila pri najstarejšem preučevanem objektu, ki je najbolj obremenilen za okolje. S pomočjo termografije smo na primeru Primius naselja ugotavljali energetske pomanjkljivosti. Zunanje motnje (npr. Sonce) imajo velik vpliv na same meritve, posledično lahko dobimo neverodostojni termogram. Rezultati kažejo, da največ toplote uhaja skozi okna. V diplomskem delu smo prišli do sklepa, da na energetsko učinkovitost stavbe vpliva starost, orientiranost stavbe, etaža v kateri se nahaja stanovanje in število oken. Starejša kot je gradnja večstanovanjskih objektov, več je energetskih pomanjkljivosti in s tem višja poraba energentov. Največ prihrankov končne energije lahko dosežemo s toplotno izolacijo fasade in z zamenjavo stavbnega pohištva.
Ključne besede: energetska izkaznica, energetska učinkovitost, izolacija, termografija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1190; Prenosov: 99
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: V raziskavi smo s pomočjo termo kamere ugotavljali površinsko temperaturo konj, in sicer na štirih toplokrvnih konjih različnih pasem in starosti v Konjeniškem parku Starošince. Meritve so potekale tako, da smo konje lonžirali v času 30 minut ter opravili šest posnetkov. Izvedli smo tri ponovitve. Ena je bila izvedena v pokriti jahalnici, dve ponovitvi pa smo izvedli v zunanji maneži. Želeli smo ugotoviti vpliv vremena, kondicije in starosti na konjevo temperaturo površine. Ugotovili smo, da ima na spremembo površinske temperature precejšen vpliv kondicija živali, saj imajo konji z več kondicije bolj konstantno temperaturo. Tudi vreme ima vpliv na temperaturo kože, vendar je ta bistveno višji v toplejšem vremenu kakor hladnejšem, predvsem pri temnejših konjih. Ugotovili smo, da starost živali nima bistvenega vpliva na površinsko temperaturo.
Ključne besede: konj, površinska temperatura, termokamera, termografija
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 204
Celotno besedilo (14,33 MB)

Opis: Ločilnik je naprava, katera je namenjena za vklapljanje ali izklapljanje tokovno neobremenjenih tokokrogov, pri čemer je njegova osnovna funkcija v elektroenergetskem omrežju vidna ločitev delov pod napetostjo od delov v breznapetostnem stanju. Poudarek naloge je bil zmodelirati numerični model sistemskega ločilnika v programskem okolju EleFanT3D, ki je identičen kot realni model z manjšimi nepomembnimi deviacijami, pri čemer smo upoštevali vse relevantne veličine kot so pri realnem modelu. Temeljni izračun temperaturnega polja vzdolž dolžine ločilnika je temeljil na osnovi umeritve temperaturnih koeficientov s pomočjo metode za brez kontaktno merjenje temperature (termografije), ki je bila izvedena na dejanskem modelu sistemskega ločilnika. V računskem postopku analize rezultatov so podani grafični rezultati padcev napetosti, tokovne gostote in izgubne moči ter s poudarkom na temperaturnih poljih za različne tokovne obremenitve ločilnika, s preskusnim in obratovalnim tokom ter maksimalnim obratovalnim tokom.
Ključne besede: ločilnik, toplotna prevodnost, toplotna prestopnost, temperaturno polje, termografija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1888; Prenosov: 183
Celotno besedilo (6,36 MB)