| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje terminskih pogodb
Karmen Kolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se bomo osredotočili na pomen nestandardiziranih in standardiziranih terminskih pogodb ter predstavili njihove lastnosti in razlike med njimi. Pojasnili bomo način izračunavanja obrestne mere in prikazali vpliv pogostejše kapitalizacije. Razmislili bomo, kakšna naj bo izpolnitvena cena pri nestandardiziranih terminskih pogodbah na sredstva, ki imetniku ne zagotavljajo dohodka, in tistih, ki imetniku zagotavljajo točen in predvidljiv dohodek. Pri tem bomo proučili, pod kakšnimi pogoji oziroma kdaj nastanejo arbitražne priložnosti. Pri standardiziranih terminskih pogodbah bomo dokazali enakost med izpolnitveno in terminsko ceno v času sklenitve pogodbe ob pogoju, da je obrestna mera konstantna, in na primeru prikazali dnevno spreminjanje depozita na računu investitorja pri klirinški hiši, ki ima pozicijo v standardizirani terminski pogodbi.
Ključne besede: nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, izpolnitvena cena, terminska cena, obrestna mera, zvezno obrestovanje, kratka prodaja.
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 2043; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov
Damir Cavnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem primernosti ureditve obdavčevanja dobičkov fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov z davčnopravnega vidika. Slovenski davčni režim je na tem področju poseben, saj do uvedbe Zakona o davku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) dobički fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov niso bili obdavčeni. Z njim je bila uvedena restriktivna obdavčitev za dosežene navedene dobičke z visoko 40 % davčno stopnjo za imetništva izvedenih finančnih instrumentov do enega leta. Višina davčne stopnje za dobičke, dosežene po enem letu imetništva, pa zapade po stopnji obdavčitve, kot velja za ostale kapitalske dobičke Zakonu o dohodnini. Zaradi izredne nujnosti uvajanja ZDDOIFI, ki je presenetil poslovno in strokovno javnost v letu 2008, se v delu ukvarjam tudi z razlogi, ki so privedli do uvedbe zakona, in posledično z vprašanjem, ali je zakon dosegel zastavljene fiskalne in nefiskalne cilje ter tudi na podlagi primerjalno pravne analize ureditve avstrijskega, nemškega in britanskega davčnega sistema podam predloge za izboljšave davčnega sistema na tem področju.
Ključne besede: finančni instrument, vrednostni papir, izvedeni finančni instrument, nestandardizirana terminska pogodba, standardizirana terminska pogodba, opcija, posel zamenjave, pogodba na razliko, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, Lafferjeva krivulja
Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1735; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

3.
OBVLADOVANJE TRŽNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI S SISTEMOM LIMITOV IN IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Barbara Žagar, 2013, magistrsko delo

Opis: Bančno poslovanje je neločljivo povezano s prevzemanjem tveganj. Za banko je ključnega pomena, da se teh tveganj zaveda, jih identificira, analizira, ovrednoti in sprejme ustrezne ukrepe, s čimer bistveno zmanjša možnost nastopa negativnih posledic na njeno poslovanje. Tržna tveganja, obvladovanju katerih je naloga namenjena, izvirajo iz sprememb tržnih cen, valutnih tečajev in obrestnih mer finančnih instrumentov. V bančnem poslovanju predstavljajo manjši pa vendar nezanemarljiv del tveganj, ki jim je banka pri svojem poslovanju izpostavljena. Za njihovo učinkovito obvladovanja ima banka na voljo številne instrumente, katere in kako bo uporabila pa je v prvi vrsti odvisno od njenih poslovnih potreb, kakor tudi od njene dovzetnosti za prevzemanje teh tveganj. V nalogi smo se osredotočili na sistem limitov in izvedene finančne instrumente kot možne načine za obvladovanje tržnih tveganj. Mednje smo vključili tudi tvegano vrednost (ang. value at risk) kot mero najvišje potencialne izgube, ki jo lahko imetnik portfelja ob upoštevanju določene verjetnosti dogodkov realizira v določenem obdobju. Na izračun potencialne izgube pomembno vpliva nestanovitnost cen finančnih instrumentov, prikaz povezave med omenjenima spremenljivkama pa je sestavni del naloge. Vsebina naloge ni uporabna zgolj za poslovne banke. Limitni sistem kot mehanizem obvladovanja tveganj je uporaben za vsakega investitorja, ki lahko z nekaj osnovnega računalniškega znanja učinkovito upravlja svoj portfelj ter tako pomembno vpliva na poslovni rezultat le-tega. Seveda je kompleksnost upravljanja takega portfelja bistveno manjša od upravljanja portfelja poslovne banke, ki se pri svojem poslovanju srečuje z različnimi finančnimi instrumenti, čemur mora biti prilagojena tudi njena informacijska podpora. Dopolnitev limitnemu sistemu predstavljajo izvedeni finančni instrumenti. Ti so še posebej uporabni pri zapiranju oziroma uravnavanju valutno in obrestno občutljivih pozicij, ki jih banka zavzema pri svojem poslovanju. Ključno pri obvladovanju tržnih tveganj je definiranje največje izgube, ki smo jo še pripravljeni prevzeti, kakor tudi višine zaslužka, pri katerem smo pripravljeni določeno pozicijo zapreti. Z dobro zastavljeno politiko obvladovanja tržnih tveganj, ki jo je potrebno nenehno preverjati in nadgrajevati, lahko banka pomembno vpliva na svoj poslovni rezultat. Pri tem je z vidika investitorjev pomembno, da jim v zameno za občasne visoke donose, ki se lahko kaj kmalu obrnejo v negativno smer, zagotavlja stabilne poslovne rezultate ter posledično stabilen donos na vložen kapital. Hkrati poslovna banka s takšnim poslovanjem varčevalcem daje pozitiven signal, da je stabilna in zaupanja vredna institucija.
Ključne besede: tržno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, pozicijsko tveganje, tvegana vrednost, limitni sistem, izvedeni finančni instrumenti, obračunavanje varovanja pred tveganji, odprta devizna pozicija, obrestni razmik, neto likvidna aktiva. opcija, dogovor o terminski obrestni meri, obrestna zamenjava, terminska pogodba, regresijska analiza, beta, trajanje, model vrednotenja dolgoročnih naložb
Objavljeno v DKUM: 06.12.2013; Ogledov: 2228; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
VREDNOTENJE OPCIJ Z MODELOM BINOMSKEGA DREVESA
Davorin Okorn, 2010, diplomsko delo

Opis: Matematična obravnava ekonomskih zakonitosti je v sodobnem času postala nepogrešljiva. Ekonomska stroka se namreč ukvarja z merljivimi količinami, med katerimi so določene medsebojne odvisnosti. Matematični modeli opisujejo in ponazarjajo te odvisnosti ter omogočajo po eni strani analizo teh odnosov, po drugi strani pa nudijo možnost, da predvidimo, kako se bodo, ob izbranih predpostavkah, vrednosti spremenljivk obnašale v prihodnosti. Namen in cilj diplomskega dela je opisati model binomskega drevesa, s katerim lahko vrednotimo (izvedene) finančne instrumente. Glavno pozornost smo posvetili vrednotenju evropskih in ameriških opcij. V uvodnem poglavju smo predstavili definicije, trditve in izreke, ki smo jih potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju so prikazane osnove vrednotenja netveganih sredstev kot sta obveznica in bančni depozit. Opisane so osnove obrestnega obrestovanja (letna, izpodletna kapitalizacija, zvezno obrestovanje). V tretjem poglavju so zapisana temeljna načela, na katerih slonijo diskretni modeli denarnega trga. Poseben poudarek je dan načelu nearbitražnosti, ki je osnova pri dokazih trditev in izrekov. Prikazan in opisan je model binomskega drevesa in vrednotenje delnic v okvirih tega modela. V drugem delu diplomskega dela so opisane osnove vrednotenja nekaterih izvedenih finančnih instrumentov v okvirih modela binomskega drevesa. Tako je v četrtem poglavju obravnavano vrednotenje terminskih pogodb. Peto poglavje je v celoti namenjeno opcijam. V tem poglavju smo preučili nekatere lastnosti opcij in zapisali razlike med prodajnimi in nakupnimi opcijami ter med evropskimi in ameriškimi opcijami. V zadnjem poglavju je predstavljeno vrednotenje (evropskih in ameriških) opcij v modelu binomskega drevesa z enim, dvema in več koraki.
Ključne besede: obrestovanje, model binomskega drevesa, načelo nearbitražnosti, nevtralna verjetnost, terminska pogodba, opcija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 3320; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
TVEGANJA V MEDNARODNEM POSLOVANJU IN TERMINSKA POGODBA TER AKREDITIV KOT NAČINA ZAVAROVANJA PRED FINANČNIMI TVEGANJI
Andrej Šram, 2010, diplomsko delo

Opis: Ker se vsako podjetje pri svojem poslovanju srečuje z najrazličnejšimi tveganji, kot so na primer valutno, obrestno, tveganje neizpolnitve nasprotne stranke, likvidnostno tveganje, itd., je v njihovem interesu se izogniti le tem oziroma jih omejiti ali celo odpraviti. Vsako podjetje, ki posluje mednarodno bi moralo proučiti trg na katerem se nahaja oziroma na katerega vstopa. Proučiti njegove zakonitosti, posebnosti in tveganja s katerimi se bo srečevalo v času poslovanja. Podjetja bi tako lažje našla pravi način kako zmanjšati ali celo odpraviti tveganje. Podjetja so v tem času svetovne gospodarske krize še bolj občutljiva, saj so tveganja še večja. V diplomskem delu so predstavljena tveganja v mednarodnem plačilnem prometu, podrobneje so predstavljena finančna tveganja in instrumenti obvladovanja le teh. Od instrumentov obvladovanja tveganj je predstavljena terminska pogodba kot način zavarovanja pred valutnim tveganjem, ter nepreklicni dokumentarni akreditiv kot način zavarovanja pred tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke.
Ključne besede: tveganja, finančno tveganje, instrumenti obvladovanja tveganj, terminska pogodba, dokumentarni akreditiv.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2010; Ogledov: 2823; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

6.
PRAVNI VIDIKI ŠPEKULACIJE Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Tine Stegovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela se pojavlja vprašanje kakšnim ciljem sploh služi trg izvedenih finančnih instrumentov. Odgovor na to vprašanje je, da trg izvedenih finančnih instrumentov služi več produktivnim ciljem: prilagajanju tveganja, boljši razporeditvi sredstev na finančnem trgu ter tudi omogočanju večjih zaslužkov. V prvem delu, ki je splošnejši in služi kot predstavitev pojmov, uporabljenih v naslednjih poglavjih, so opisane ekonomske značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. Kot najpomembnejša je izpostavljena vezanost na osnovni instrument. V nadaljevanju je opisan razvoj mednarodnega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, od najbolj primitivnih začetkov do modernih trgov s standardiziranimi instrumenti, za katere je značilna poravnava v denarju. V osrednjem delu diplomskega dela sta s pravnega vidika opisana dva najpomembnejša izvedena finančna instrumenta, in sicer terminska pogodba (pogodba o prodaji vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti) in opcija (pogodba, ki daje kupcu pravico, ne pa obveznosti, nakupa vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti). Izvedena je tudi primerjava terminske pogodbe z opcijo, ter obeh s podobnimi finančnimi instrumenti in z osnovnimi instrumenti, predvsem primerjava delniških opcij z delnicami. Opcija se med opisanimi izvedenimi finančnimi instrumenti pokaže kot najfleksibilnejša ter tako zelo primerna za špekulacije na trgu izvedenih finančnih instrumentov. V drugi polovici osrednjega dela so opisane možnosti pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov; za doseganje višjih dobičkov z vključevanjem višjega tveganja, za zavarovanje (hedging) ter za iskanje možnosti za zaslužek z iskanjem razlik med cenami na različnih trgih (arbitraža). Zadnji del diplomskega dela je osredotočen na stanje trga izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji. Predstavljeni so začetki takšnega trgovanja, ki v Sloveniji segajo že v zgodnja devetdeseta leta 20. stoletja, ko to področje še ni bilo tako podrobno urejeno kot danes, vendar je takšno trgovanje zaradi majhnosti trga kmalu zamrlo. Na kratko je opisano današnje stanje trga finančnih instrumentov in prikazana je normativna ureditev tega področja.
Ključne besede: trg izvedenih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrument, osnovni instrument, terminska pogodba, opcija, tveganje, poravnava obveznosti
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 2545; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (439,52 KB)

7.
OBVLADOVANJE OBRESTNEGA TVEGANJA S POMOČJO IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Cirila Vidovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaščita pred tveganjem je investicija, katere namen je zmanjšanje oziroma izločitev tveganja iz osnovne investicije. Hedgarji uporabljajo obrestne derivate za zmanjševanje tveganja potencialnih izgub, ki izhajajo iz prihodnjih premikov tržnih spremenljivk. Finančna in nefinačna podjetja bi se lahko s podrobnim poznavanjem svojega poslovanja in poslovanja okolja pred neugodnimi posledicami tveganja ubranila s pravilnim pristopom k obvladovanju tveganj in se izognila posledicam propada podjetja. Tržno tveganje je tveganje potencialne izgube na odprtih pozicijah zaradi neugodnih tržnih sprememb. Del tržnega tveganja je obrestno tveganje, ki ga sestavljajo: bazično tveganje, tveganje premika krivulje donosnosti in tveganje ravni obrestne mere. Obrestni izvedeni finančni instrumenti so instrumenti, pri katerih se na osnovi osnovnega instrumenta in ravni obrestne mere plača oziroma prejme določna vsota denarja. Obrestni derivati predstavljajo daleč največji delež na trgu izvedenih finančnih instrumentov.
Ključne besede: obvladovanje obrestnega tveganja, izvedeni finančni instrumenti, zamenjava obrestnih mer, dogovor o terminski obrestni meri, terminska pogodba na obrestno mero, opcija na zamenjavo obrestnih mer
Objavljeno v DKUM: 11.06.2009; Ogledov: 3938; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (516,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici