| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 317; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Prevajanje strokovnih besedil s področja računalniške programske opreme: problemi terminologije in sloga
Urška Topolovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Strokovno izrazje slovenskega jezika je na področju naravoslovja dobro razvito. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega tudi na področju računalništva. Izšlo je nekaj posebnih slovarjev, leksikonov in pojmovnikov. Redno izhaja kar nekaj revij o računalništvu in informatiki, dnevno časopisje objavlja številne članke, rubrike in tedenske priloge. Vse našteto je v veliko pomoč prevajalcem, ki prevajajo strokovna besedila s področja računalništva, kamor spada tudi programska oprema. Vsaka zvrst jezika je nekaj posebnega, tako je poseben tudi tehnični jezik. Pozorni moramo biti na strukturo stavkov, slog besedila, terminologijo, uporabiti moramo pravilno metodo prevajanja in upoštevati bralce ciljnega besedila. Dobro moramo poznati terminologijo. Besedila s področja računalništva in informatike so problematična, saj večina besed izhaja iz angleškega jezika, kjer nove besede nastajajo zelo hitro. Ko potrebujemo besedo v slovenskem jeziku, se velikokrat zgodi, da nimamo ustreznega prevoda ali da se prevodi, ki nastanejo, ne obdržijo v uporabi. Da bi bila prevedena besedila čim bolj razumljiva, si moramo prizadevati, da je jezik standardiziran. Vse značilnosti tehničnega prevoda iz angleškega v slovenski jezik sem zbrala in jih podrobno opisala v diplomskem delu. Če so terminologija in jezikovna pravila enotna in dosledno uporabljena, bosta prihranjena tako čas kot tudi stroški prevajanja.
Ključne besede: Tehnično besedilo, računalniško besedilo, tehnični slog, terminologija, tujka, neologizem, dvojnice, tehnični žargon.
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (375,83 KB)

3.
Slovenske tradicionalne jedi v angleškem jeziku: primer prleških jedi
Anja Govedič, 2020, diplomsko delo

Opis: Prlekija ima pestro tradicionalno kulinariko, ki se je prenašala iz roda v rod. Zajema različne jedi, od takšnih, ki jih lahko ponudimo kot predjedi, pa vse do slanih in sladkih sladic. Ker je območje prepleteno z vinogradi, lahko turisti hrano pokušajo ob ponudbi lokalnih vin. Ponudba ni namenjena le domačim turistom, ampak je zanimiva predvsem za tuje, ki se s tovrstno kulinariko srečujejo prvič. Da bi tujim gostom lažje ponudili lastno kulinariko, jim jo moramo približati tudi jezikovno. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati, kako tradicionalne jedi prevajamo v angleški jezik, ki ima v svetu status lingua franca. Ugotovili smo, da je imena tradicionalnih jedi zelo težko prevesti dobesedno. Iz tega razloga imajo po navadi ponudniki jedi prevedene s krajšimi opisi, da si tudi gostje lažje predstavljajo, kaj je v ponudbi.
Ključne besede: tradicionalna prleška kulinarika, turizem v Prlekiji, kulinarična terminologija, prevajanje, angleški jezik
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 506; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

4.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (7,63 MB)

5.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 1226; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Terminološka analiza navodil za uporabo glasbil in glasbene opreme: prvi stik med uporabnikom in inštrumentom
Rebeka Vučko, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih
Nuša Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih smo raziskovali ali in v kolikšni meri študentje fakultet Univerze v Mariboru uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo in terminologijo pri izdelavi zaključnega dela na posamezni stopnji študija. V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili termina jezik, ki smo ga v nadaljevanju razdelili na materni in tuji jezik ter jezik stroke, ki je bil osnova našega raziskovanja. Pozornost smo posvetili tudi učenju tujega jezika, njegovemu pomenu in njegovi vlogi v globaliziranem svetu. Osrčje teoretičnega dela smo posvetili jeziku stroke. Opredelili smo pojem strokovni jezik in navedli razloge za učenje le-tega. Predstavili smo tudi predloge oz. smernice za poučevanje tujega jezika stroke in vlogo učitelja v njem, hkrati pa smo navedli tudi razloge za učenje tujega jezika stroke. V raziskavo smo vključili štiri fakultete Univerze v Mariboru, zato smo podrobno preučili njihove predmetnike in učne načrte ter predstavili in primerjali predmete, katerih vsebina vključuje pridobivanje znanja tujega jezika. V empiričnem delu magistrske naloge so nas zanimala tudi stališča študentov Univerze v Mariboru o uporabi domače in tuje strokovne in znanstvene literature med študijem in pri izdelavi zaključnega dela. Rezultati so pokazali, da študentje vseh fakultet, vključenih v raziskavo, tekom študija uporabljajo več domače kot tuje tiskane in spletne literature, pri izdelavi zaključnega dela pa se poslužujejo vseh vrst literature, tako domače kot tuje tiskane in spletne literature.
Ključne besede: Jezik stroke, tuj jezik, terminologija, strokovna in znanstvena literatura, zaključno delo.
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 709; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slovenska kulturna dediščina v angleškem jeziku
Eva Dornik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Prevajanje iz slovenskega v angleški jezik ima velik pomen v svetu in tudi v Sloveniji, predvsem na področju turizma, kamor lahko tudi uvrstimo tradicionalno slovensko kulinariko. Z njo se namreč v svetu promoviramo in zato so tudi ustrezni prevodi ključnega pomena. Brez njih bi težje predstavili, kaj je potica ali pa štrukelj. Ker ima angleški jezik status lingue france, menimo, da je še posebej pomembno, da so prevodi tradicionalne slovenske kulinarike ustrezni in razumljivi. Nekatere jedi se v angleški jezik ne morejo prevesti z angleško ustreznico, zato prevajalci velikokrat posegajo po drugačnih metodah in načinih prevajanja. Menimo, da je velik del uspešnosti Slovenije na področju turizma povezan z angleškim jezikom oz. prevodom v angleški jezik. V empiričnem delu raziskujemo, kakšni so ustrezni prevodi slovenske kulinarične terminologije in analiziramo prevode jedilnih listov na področju Brežic. Ugotovili smo, da imajo vsi analizirani gostinski ponudniki na območju Brežic jedilne liste prevedene v angleški jezik in da so v večini ustrezno prevedeni. Na osnovi tega tudi ugotavljamo, da je zelo pomembno, da slovenski turistični delavci poznajo pravilno kulinarično terminologijo v angleškem jeziku.
Ključne besede: tradicionalna slovenska kulinarika, prevajanje, angleški jezik, kulinarična terminologija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 777; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Terminologija na področju pušk, montaž za puške in strelne optike
Andraž Gradišnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija na področju pušk, montaž za puške in strelne optike obravnava izbrana strokovna področja in njihovo izrazje. Teoretični del je razdeljen na tri dele: puške, montaže za puške in strelna optika. Opisani so razvoj pušk, vrste pušk, njihovi sestavni deli, strelivo, vrste montaž za puške, sestavni deli strelnih daljnogledov, izrazi, povezani z uporabo strelnih daljnogledov, vrste strelnih daljnogledov in druge vrste optičnih naprav, ki jih uvrščamo med strelno optiko. Večina pojmov, pomensko opredeljenih v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje montaž za puške in strelne optike v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta obravnavani še področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz slovarskega dela (izrazje, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize. Zbrano izrazje je ločeno na tri dele, znotraj vsakega dela pa so termini razvrščeni po abecedi. V analizi, ki zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja in izvor terminov, je ugotovljeno, da prevladujejo dvobesedni termini, da najdemo veliko sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. zavóra – kompenzátor, zasúčna montáža – švénk montáža, osvetljeválec – iluminátor) in izrazov, ki smo jih prevzeli iz nemščine ali dobili z njenim posredovanjem (npr. kalíber, repetírati, báza, prízma). V obstoječih slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih ne najdemo terminologije s področja montaž za puške in strelne optike (izjema so termini, ki so del splošne leksike, npr. daljnoglèd, léča), terminologija s področja pušk pa je le delno zajeta v Terminološkem slovarju uporabne umetnosti (2015).
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, puška, montaža, strelna optika
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 990; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

10.
Primerjava prevodov strokovnih besedil študentov medjezikovnih študij, medijskih komunikacij in računalništva
Jean Kirbiš, 2018, magistrsko delo

Opis: Pogosto slišimo, da obstajajo razlike med prevajalci z jezikoslovno in tistih s tehniško izobrazbo, zlasti ko gre za prevajanje tehničnih in strokovnih besedil. Na splošno velja, da naj bi bili strokovnjaki s tehniško izobrazbo spretnejši pri prevajanju pomena in terminologije, prevodi prevajalcev z jezikoslovno izobrazbo pa bolj jezikovno dovršeni. Namen pričujoče naloge je primerjati prevajalske sposobnosti študentov prvega letnika treh študijskih smeri, to so medjezikovne študije, računalništvo ter medijske komunikacije, in ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike. V okviru raziskave smo med seboj primerjali prevode angleškega strokovnega besedila v slovenščino, ki so jih pripravili študenti omenjenih študijskih usmeritev. Z analizo jezikovne pravilnosti in rabe besedišča smo preverili, kako držijo stereotipi že na začetku specializacije za določeno področje. Za boljše razumevanje sposobnosti in preverjanje prevajalskih tehnik posameznih skupin smo udeležence tudi anketirali. Izkazalo se je, da se rezultati znotraj posameznih kategorij od skupine do skupine precej razlikujejo, na splošno pa je vsaka skupina prevajala mnogo bolje, kot smo pričakovali glede na njihovo neizkušenost.
Ključne besede: strokovni jezik, strokovna besedila, terminologija, pravopis, tehnika
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 545; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (579,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici