1. Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko deloSamer Hussein, 2022, magistrsko delo Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil.
Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)).
Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda.
Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili.
Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko deloAleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,01 MB) |
3. Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodajiTina Koprivnik, 2021, magistrsko delo Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 725; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Prevajanje strokovnih besedil s področja računalniške programske opreme: problemi terminologije in slogaUrška Topolovec, 2009, diplomsko delo Opis: Strokovno izrazje slovenskega jezika je na področju naravoslovja dobro razvito. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega tudi na področju računalništva. Izšlo je nekaj posebnih slovarjev, leksikonov in pojmovnikov. Redno izhaja kar nekaj revij o računalništvu in informatiki, dnevno časopisje objavlja številne članke, rubrike in tedenske priloge. Vse našteto je v veliko pomoč prevajalcem, ki prevajajo strokovna besedila s področja računalništva, kamor spada tudi programska oprema. Vsaka zvrst jezika je nekaj posebnega, tako je poseben tudi tehnični jezik. Pozorni moramo biti na strukturo stavkov, slog besedila, terminologijo, uporabiti moramo pravilno metodo prevajanja in upoštevati bralce ciljnega besedila. Dobro moramo poznati terminologijo. Besedila s področja računalništva in informatike so problematična, saj večina besed izhaja iz angleškega jezika, kjer nove besede nastajajo zelo hitro. Ko potrebujemo besedo v slovenskem jeziku, se velikokrat zgodi, da nimamo ustreznega prevoda ali da se prevodi, ki nastanejo, ne obdržijo v uporabi. Da bi bila prevedena besedila čim bolj razumljiva, si moramo prizadevati, da je jezik standardiziran. Vse značilnosti tehničnega prevoda iz angleškega v slovenski jezik sem zbrala in jih podrobno opisala v diplomskem delu. Če so terminologija in jezikovna pravila enotna in dosledno uporabljena, bosta prihranjena tako čas kot tudi stroški prevajanja.
Ključne besede: Tehnično besedilo, računalniško besedilo, tehnični slog, terminologija, tujka, neologizem, dvojnice, tehnični žargon.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 424; Prenosov: 30
Celotno besedilo (375,83 KB) |
5. Slovenske tradicionalne jedi v angleškem jeziku: primer prleških jediAnja Govedič, 2020, diplomsko delo Opis: Prlekija ima pestro tradicionalno kulinariko, ki se je prenašala iz roda v rod. Zajema različne jedi, od takšnih, ki jih lahko ponudimo kot predjedi, pa vse do slanih in sladkih sladic. Ker je območje prepleteno z vinogradi, lahko turisti hrano pokušajo ob ponudbi lokalnih vin. Ponudba ni namenjena le domačim turistom, ampak je zanimiva predvsem za tuje, ki se s tovrstno kulinariko srečujejo prvič. Da bi tujim gostom lažje ponudili lastno kulinariko, jim jo moramo približati tudi jezikovno. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati, kako tradicionalne jedi prevajamo v angleški jezik, ki ima v svetu status lingua franca. Ugotovili smo, da je imena tradicionalnih jedi zelo težko prevesti dobesedno. Iz tega razloga imajo po navadi ponudniki jedi prevedene s krajšimi opisi, da si tudi gostje lažje predstavljajo, kaj je v ponudbi.
Ključne besede: tradicionalna prleška kulinarika, turizem v Prlekiji, kulinarična terminologija, prevajanje, angleški jezik
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1067; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,58 MB) |
6. Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)Tina Zajc, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 485; Prenosov: 13
Celotno besedilo (7,63 MB) |
7. Terminologija na področju elektronskega kajenjaŽiga Krajnc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje.
Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije.
Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1697; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. Terminološka analiza navodil za uporabo glasbil in glasbene opreme: prvi stik med uporabnikom in inštrumentomRebeka Vučko, 2019, magistrsko delo Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 815; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,60 MB) |
9. Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programihNuša Novak, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih smo raziskovali ali in v kolikšni meri študentje fakultet Univerze v Mariboru uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo in terminologijo pri izdelavi zaključnega dela na posamezni stopnji študija. V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili termina jezik, ki smo ga v nadaljevanju razdelili na materni in tuji jezik ter jezik stroke, ki je bil osnova našega raziskovanja. Pozornost smo posvetili tudi učenju tujega jezika, njegovemu pomenu in njegovi vlogi v globaliziranem svetu. Osrčje teoretičnega dela smo posvetili jeziku stroke. Opredelili smo pojem strokovni jezik in navedli razloge za učenje le-tega. Predstavili smo tudi predloge oz. smernice za poučevanje tujega jezika stroke in vlogo učitelja v njem, hkrati pa smo navedli tudi razloge za učenje tujega jezika stroke. V raziskavo smo vključili štiri fakultete Univerze v Mariboru, zato smo podrobno preučili njihove predmetnike in učne načrte ter predstavili in primerjali predmete, katerih vsebina vključuje pridobivanje znanja tujega jezika. V empiričnem delu magistrske naloge so nas zanimala tudi stališča študentov Univerze v Mariboru o uporabi domače in tuje strokovne in znanstvene literature med študijem in pri izdelavi zaključnega dela. Rezultati so pokazali, da študentje vseh fakultet, vključenih v raziskavo, tekom študija uporabljajo več domače kot tuje tiskane in spletne literature, pri izdelavi zaključnega dela pa se poslužujejo vseh vrst literature, tako domače kot tuje tiskane in spletne literature.
Ključne besede: Jezik stroke, tuj jezik, terminologija, strokovna in znanstvena literatura, zaključno delo.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 1143; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Slovenska kulturna dediščina v angleškem jeziku : primer tradicionalne slovenske kulinarikeEva Dornik, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Prevajanje iz slovenskega v angleški jezik ima velik pomen v svetu in tudi v Sloveniji, predvsem na področju turizma, kamor lahko tudi uvrstimo tradicionalno slovensko kulinariko. Z njo se namreč v svetu promoviramo in zato so tudi ustrezni prevodi ključnega pomena. Brez njih bi težje predstavili, kaj je potica ali pa štrukelj. Ker ima angleški jezik status lingue france, menimo, da je še posebej pomembno, da so prevodi tradicionalne slovenske kulinarike ustrezni in razumljivi. Nekatere jedi se v angleški jezik ne morejo prevesti z angleško ustreznico, zato prevajalci velikokrat posegajo po drugačnih metodah in načinih prevajanja. Menimo, da je velik del uspešnosti Slovenije na področju turizma povezan z angleškim jezikom oz. prevodom v angleški jezik. V empiričnem delu raziskujemo, kakšni so ustrezni prevodi slovenske kulinarične terminologije in analiziramo prevode jedilnih listov na področju Brežic. Ugotovili smo, da imajo vsi analizirani gostinski ponudniki na območju Brežic jedilne liste prevedene v angleški jezik in da so v večini ustrezno prevedeni. Na osnovi tega tudi ugotavljamo, da je zelo pomembno, da slovenski turistični delavci poznajo pravilno kulinarično terminologijo v angleškem jeziku.
Ključne besede: tradicionalna slovenska kulinarika, prevajanje, angleški jezik, kulinarična terminologija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1220; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,45 MB) |
