| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1697; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Terminologija na področju pušk, montaž za puške in strelne optike
Andraž Gradišnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija na področju pušk, montaž za puške in strelne optike obravnava izbrana strokovna področja in njihovo izrazje. Teoretični del je razdeljen na tri dele: puške, montaže za puške in strelna optika. Opisani so razvoj pušk, vrste pušk, njihovi sestavni deli, strelivo, vrste montaž za puške, sestavni deli strelnih daljnogledov, izrazi, povezani z uporabo strelnih daljnogledov, vrste strelnih daljnogledov in druge vrste optičnih naprav, ki jih uvrščamo med strelno optiko. Večina pojmov, pomensko opredeljenih v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje montaž za puške in strelne optike v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta obravnavani še področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz slovarskega dela (izrazje, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize. Zbrano izrazje je ločeno na tri dele, znotraj vsakega dela pa so termini razvrščeni po abecedi. V analizi, ki zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja in izvor terminov, je ugotovljeno, da prevladujejo dvobesedni termini, da najdemo veliko sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. zavóra – kompenzátor, zasúčna montáža – švénk montáža, osvetljeválec – iluminátor) in izrazov, ki smo jih prevzeli iz nemščine ali dobili z njenim posredovanjem (npr. kalíber, repetírati, báza, prízma). V obstoječih slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih ne najdemo terminologije s področja montaž za puške in strelne optike (izjema so termini, ki so del splošne leksike, npr. daljnoglèd, léča), terminologija s področja pušk pa je le delno zajeta v Terminološkem slovarju uporabne umetnosti (2015).
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, puška, montaža, strelna optika
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1365; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

3.
RAZVOJ ŠPORTNEGA IZRAZJA V SLOVENŠČINI
Maja Senica, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj športnega izrazja v slovenščini, in sicer proučuje športno izrazje iz glasila Slovenski sokol z začetka 20. stoletja. V tem obdobju je na izgradnjo slovenske nacionalne zavesti pomembno vplivalo sokolsko gibanje z društvenim življenjem (športnim, kulturnim, političnim, družbenim). Slovenski sokoli so usposobili prve generacije visoko izobraženih športnih učiteljev in zapustili prvo slovensko strokovno literaturo o telovadbi. Razvoj športnega izrazoslovja (predvsem v tujini) predstavlja izziv za slovenski jezik, saj se tako kot športne panoge hitro razvija in neprestano dopolnjuje. V Sloveniji nimamo formalno določene raziskovalne enote, ki bi proučevala športno terminologijo. Glavni problem torej predstavlja terminološka nedorečenost in nesistematična skrb za strokovno izrazje, zato je bil namen naloge raziskati in analizirati sokolsko športno izrazje, njegovo spreminjanje in ohranjenost do današnjega časa (na primer: nekateri pomeni se spreminjajo – lahko pomenijo nekaj povsem drugega ali pa v današnjem času sploh več ne obstajajo, ker smo jih zamenjali z drugimi). Za potrebe doseganja cilja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod, s katerimi je bil prikazan razvoj športa in športnega izrazja v slovenščini ter analizirano športno izrazje, ki se je v skladu s predpostavljenim skozi čas spreminjalo.
Ključne besede: šport, športno izrazje, Slovenski sokol, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

4.
Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije
Urška Samec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije prikazuje pregled nad oblikovanjem slovenskega strokovnega porodniškega izrazja od 2. polovice 18. stoletja naprej. Cilj te naloge je bil ugotoviti, na kakšen način je porodniško izrazje nastajalo in se razvijalo v prvih babiških priročnikih v slovenskem jeziku: Anton Makovic Prashanja inu odgovori zhes Vshegarstvu (1782), Anton Makovic Vshegarske bukve sa babize na desheli (1788), Janez Matošek Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Pokazali so se besedotvorni vzorci, ki so za slovenski strokovni in znanstveni jezik najprimernejši in najbolj produktivni. Nekateri germanizmi in izrazi, ki jih je Anton Makovic dobesedno prevajal, se niso obdržali in so bili nadomeščeni z ustreznejšimi, obdržali pa so se tisti, ki natančno in v duhu slovenskega jezika pojasnjujejo dano predmetnost. V razvoju terminologije se je izgubila kakšna rešitev, ki je bila pri Makovicu dobra, termin je bil narejen po vseh zakonitostih slovenskega besedotvorja in pomensko ustrezen, stroka pa ga je nadomestila z novimi, sodobnejšimi izrazi. Veliko strokovno delo na področju porodniške terminologije je opravil tudi Valentin Vodnik kot prevajalec babiškega priročnika Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Makovčeva dela so bila prvi zalet in so imela neizogibne pomanjkljivosti, Matoškov babiški priročnik v Vodnikovem prevodu pa je bil za prvo polovico 19. stoletja nadpovprečno delo in v nacionalnem pogledu močna kulturna stvaritev. V sklopu mojega raziskovalnega dela je nastal tudi slovarček Makovčevega porodniškega izrazja iz 2. polovice 18. stoletja, ki nam pokaže življenje strokovnih besed s tega področja na Slovenskem vse do današnjih dni.
Ključne besede: Anton Makovic, Valentin Vodnik, porodniška terminologija, strokovna terminologija, terminološki slovar, zgodovina jezika
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1425; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

5.
Razvoj terminologije v učbenikih za poučevanje matematike od 18. do 20. stoletja
Ljiljana Radosavljević, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na obravnavo razvoja matematične terminologije v osnovnošolskih učbenikih, in sicer v obdobju od 18. stoletja, ko izidejo Pohlinove Bukvice za rajtengo (1781), do štiridesetih let 20. stoletja, ko izidejo Računice za ljudske šole I–IV. V teoretičnem delu so sprva opredeljeni osnovni pojmi (termin, terminologija; matematika, aritmetika, algebra, geometrija, logika idr.), nato pa so učbeniki obravnavani v prostoru in času  kot del določenega šolskega sistema; predstavljeni so tudi učni načrti za poučevanje matematike in avtorji oz. prevajalci izbranega nabora matematičnih učbenikov. Izbrano učbeniško gradivo je v nadaljevanju magistrskega dela predstavljeno tudi na vsebinski in jezikovno-stilni ravni. Temeljna raziskovalna vprašanja so bila vezana na ustaljevanje matematičnega izrazja in okoliščine, ki so vplivale na ta proces. V analitičnem delu izpisu strokovnega izrazja sledita njegova klasifikacija in analiza na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni; preverjen je tudi izvor zbranega izrazja in njegova prisotnost v izbranih splošnih in terminoloških slovarjih. Ugotovitev, da je kar 83 % izrazov neprevzetih, je presenetljiva. Prav tako je presenetljivo, da določeni izrazi, ki so še danes v rabi, v Vadnalovem slovarju Matematična terminologija (1974) niso zajeti; med nezajetimi pa so tudi izrazi, ki jih SSKJ vsebuje. V magistrskem delu je bilo med drugim ugotovljeno, da se v starejšem učbeniškem gradivu zaradi individualnih terminoloških oz. jezikovnih prizadevanj pojavljajo večje razlike na vseh preučevanih nivojih in da je v vseh učbenikih v okviru obravnavane terminologije malo večpomenskih izrazov in homonimov. Ustaljevanje izrazja se v novejših učbenikih kaže tudi z rabo enotne terminologije in izrazov, ki so bili v splošne slovarje sprejeti kot matematični termini; delež izrazov, ki so zajeti v SSKJ, je vedno večji, delež izrazov, ki jih v SSKJ ne zasledimo ali pa se pojavljajo le kot enakoizraznice slovarskim iztočnicam, je vedno manjši. V obravnavanih učbenikih je prisotna tudi sopomenskost izrazja, vendar je v novejših učbenikih zaradi ustaljevanja matematične terminologije manj izrazita.
Ključne besede: terminologija, termin, matematika, razvoj, šolstvo, učbeniki, slovenski jezik, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1397; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

6.
Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru
Natalija Kovše, 2016, diplomsko delo

Opis: V krajih občine Oplotnica je vinogradništvo pomembna kmetijska panoga, pri kateri se je v zadnjih desetletjih način dela močno spremenil. Spremembe so vinogradnikom delo sicer olajšale, se je pa zaradi novosti izgubilo veliko običajev, povezanih z delom v vinogradu in s pridelavo ter z uživanjem vina, s tem pa počasi tonejo v pozabo tudi besede za poimenovanje rastlin, orodja, prostorov, opravil, predmetov in pojavov, povezanih z vinogradništvom, vinarstvom, s kletarstvom in sodarstvom. Da starejše vinogradniške besede ne bi prehitro utonile v pozabo, je nastalo diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru, v katerem je predstavljena terminologija, ki jo uporabljajo oplotniški vinogradniki. Poleg vinogradniškega besedja, ki je zapisano v praktičnem delu diplomskega dela, so v teoretičnem delu predstavljene zgodovinske in družbeno-geografske značilnosti Oplotnice ter oplotniške turistične točke in objekti. Podan je tudi glasoslovni in oblikoslovni oris oplotniškega govora. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz dvanajstih poglavij. Med njimi jedro dela predstavlja osmo poglavje s terminološkim slovarjem oplotniškega vinogradniškega besedja. V slovarju je 399 iztočnic, in sicer so v njem zajete besede iz pomenskega polja vinogradništvo in splošno besedje, ki sta ga v govoru uporabljala informatorja Gregor Vodovnik, vinogradnik iz Gorice pri Oplotnici, in Jože Marčič, sodar iz Lačne Gore. Slovar vsebuje besede, ki so v aktivni rabi, kot tudi besede, ki izginjajo iz vsakodnevne rabe in se jih spomnijo samo še starejši ljudje. Narečno gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za vinogradništvo. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss.
Ključne besede: dialektologija, štajersko narečje, oplotniški govor, vinogradniško besedje, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1085; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

7.
BOTANIČNO IZRAZJE PRI JANEZU KOPRIVNIKU
Nina Ditmajer, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska botanična terminologija doslej še ni bila sistematično obdelana. Zato je v diplomski nalogi najprej prikazan splošen pregled oblikovanja slovenskega strokovnega izrazja, nato pa razvoj slovenskega botaničnega izrazja, katerega začetki segajo v 18. stoletje, Botanični terminološki slovar pa smo dobili leta 2011. Janez Koprivnik je predstavljen kot učitelj naravoslovja in kot pisec pomembnih šolskih učbenikov, člankov in monografij. Diplomska naloga se ukvarja z botaničnim izrazjem, uporabljenim v dveh delih Janeza Koprivnika, in sicer v članku O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčnicah ali semenoplodnicah (1905) in knjigi Domači vrtnar (1903). Najprej je prikazana jezikovnozvrstna analiza besedil, sledi analiza botaničnega izrazja. Iz analize botaničnega izrazja je razvidno, da tovrstno izrazje še ni bilo enotno in uveljavljeno v vseslovenskem prostoru. Koprivnik je navajal ogromno sopomenk za rastlinska imena. Poskušal je uveljaviti nekatere izraze iz štajerskega prostora ali pa je predlagal svoj izraz. Za imena višjih rastlinskih taksonov je uporabljal samo slovenska poimenovanja. Koprivnikovo botanično izrazje je natančneje primerjano s Pleteršnikovim v njegovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in s sodobno botanično terminologijo v Botaničnem terminološkem slovarju (2011). V slovarju, ki smo ga izdelali na koncu diplomske naloge, prinašamo še primerjavo z dvema slovarjema: Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim Slovensko-nemškim slovarjem, ter z dvema pomembnima avtorjema: Ivanom Tuškom in Francem Pircem. Ugotovitve iz slovarja so ustrezno prikazane v zaključku diplomske naloge.
Ključne besede: Janez Koprivnik, botanika, botanično izrazje, Maks Pleteršnik, Ivan Tušek, Franc Pirc, Anton Murko, Botanični terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2162; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici