| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2861; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

4.
OVREDNOTENJE UČINKOV UREDBE O RAVNANJU Z ODPADNIMI ZDRAVILI V PODRAVSKI REGIJI
Maja Gabor, 2011, magistrsko delo

Opis: Končni uporabniki zdravil pogosto odložijo odpadna zdravila med komunalne odpadke, ne da bi sploh pomislili, da s svojim nepravilnim ravnanjem obremenjujejo okolje in posledično svoje zdravje. Da bi zmanjšali škodljive vplive na okolje, ki jih povzroča neustrezno ravnanje s tovrstnimi nevarnimi odpadki, je Vlada RS leta 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je določila pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje odpadnih zdravil. V prvem letu veljavnosti, Uredba še ni dosegla vseh učinkov, ki jih je predvidela. Odpravila je sistemske pomanjkljivosti na področju ravnanja z odpadnimi zdravili, vendar se celotna količina zbranih in posledično termično obdelanih odpadnih zdravil ni povečala. V letu 2010 je bilo skupno zbranih in termično obdelanih 29,4 tone odpadnih zdravil, medtem ko so leta 2008 zbrali in termično obdelali 34,3 ton tovrstnih nevarnih odpadkov. Prav tako ostaja ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili na nizki ravni. Dobra polovica anketirancev še vedno odlaga odpadna zdravila med ostale komunalne odpadke, še višji je delež (60%) tistih anketirancev, ki sploh ne pozna pravilnega načina ravnanja z odpadnimi zdravili. Prav tako z možnostjo oddaje odpadnih zdravil v lekarne, še ni seznanjena večina (74%) anketirancev. Poleg lokalnih institucij in komunalnih podjetij, bodo morale v prihodnje tudi lekarne prevzeti svoje odgovornosti in storiti več za obveščanje in posledično ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili v naši državi. Potrebno bo vzpostaviti kontinuirano obveščanje končnih uporabnikov zdravil, ter venomer opozarjati na nevarnosti, ki jih povzroča nepravilno odlaganje tovrstnih nevarnih odpadkov. Vzporedno z višjo ozaveščenostjo javnosti se bodo povišale tudi količine zbranih in pravilno odstranjenih odpadnih zdravil v naši državi. Le tako bo dosežen glavni namen Uredbe.
Ključne besede: nevarni odpadek, odpadna zdravila, termična obdelava odpadkov, ozaveščenost javnosti, uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 1446; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

5.
6.
RAVNANJE Z ODPADKI, NASTALIMI V TOPLARNI CELJE
Peter Verbič, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj znanosti in tehnologije je prispeval k hitremu družbenemu napredku, gospodarski rasti in ugodnejšemu načinu življenja, s tem pa se vedno bolj povečujejo negativni vplivi na okolje, raba naravnih virov in uporaba teh tehnologij. Še posebej pereč problem postaja obremenjenost okolja v večjih mestih. Kot ena od rešitev varovanja okolja je bila v naš pravni red sprejeta direktiva za celovit nadzor in preprečevanje obremenjevanja (ang. ˝Integrated Pollution Prevention Control˝ (IPPC)), ki zavezuje podjetja z večjim vplivom na okolje, da uvajajo najboljše razpoložljive tehnike (ang. ˝Best Available Techniques˝ (BAT)). Tudi v celjski regiji sledijo vsem sodobnim smernicam varovanja okolja. Eden od ukrepov je bilo načrtovanje in kasneje izvedba regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje). Z njegovo izgradnjo je bil zagotovljen celovit način ravnanja z odpadki s sodobno tehnologijo na okoljsko sprejemljiv način za celotno regijo, saj je v ta projekt vključenih 24 občin savinjske regije. Pri tem se je doseglo, da so vidni pozitivni vplivi investicije na okolje, in sicer v zmanjšani količini odloženih odpadkov ter v manjšem vplivu odlaganja odpadkov v smislu generiranja toplogrednih plinov, soproizvodnji toplotne in električne energije iz odpadkov, s tem pa tudi v zmanjšanju negativih vplivov na ozračje in pri prihranku fosilnih goriv. V nalogi bomo predstavili tehnologijo termične obdelave lahke frakcije (LF) in blata iz čistilne naprave (BČN). Opisali bomo postopke čiščenja dimnih plinov pred izpustom v zrak ter prikazali ravnanje z odpadki, nastalimi med procesom. Opredelili bomo tudi možnost nadaljnjega zmanjšanja preostanka odpadkov po termični obdelavi.
Ključne besede: - termična obdelava komunalnih odpadkov - lahka frakcija - energetska izraba odpadkov - mulj iz čistilne naprave - trdni ostanki po čiščenju dimnih plinov - pepel in žlindra
Objavljeno: 10.05.2013; Ogledov: 962; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
ENERGETSKI POTENCIAL TRDNIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA GORENJSKEM
Martin Pavlovčič, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji imamo Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sledi evropski politiki ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni, da imata snovna izraba in reciklaža prednost pred energetsko izrabo odpadkov. Kljub temu pa je za preostanek odpadkov po mehansko biološki obdelavi potrebno ustrezno poskrbeti, saj se ne sme odlagati odpadkov z zadostno kurilno vrednostjo in biološko razgradljivih odpadkov. Za rešitev tega problema je potrebno del odpadkov z zadostno energetsko vrednostjo termično obdelati oziroma sežgati in energetsko izkoristiti, biološko razgradljive odpadke pa kompostirati ali obdelati v bioplinarni. Zato smo analizirali možnost energetske izrabe odpadkov, ki nastanejo na Gorenjskem, v lokalnem okolju.
Ključne besede: termična obdelava odpadkov, ekonomika sežigalnice, bioplin, ekonomika bioplinarne, energetika
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 928; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

8.
Contemporary technologies for thermal waste treatment
Niko Samec, Filip Kokalj, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: ravnanje z odpadki, gospodarjenje z odpadki, termična obdelava odpadkov, sežig na rešetki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 768; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Uvajanje plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov kot projekt
Damijan Lukavečki, 2016, diplomsko delo

Opis: Sodobna družba z vse večjo potrošnjo proizvaja vse več odpadkov posledično pa prispeva k večjemu obremenjevanju okolja. Racionalno gospodarjenje z odpadki torej predstavlja enega izmed večjih izzivov sodobne družbe. Prihodnost odlaganja odpadkov je tesno povezana z varovanjem okolja. Temu sledi tako evropska kot slovenska zakonodaja ravnanja z odpadki, ki si prizadeva, da bi čim več odpadkov ponovno uporabili bodisi kot sekundarne surovine ali kot energente za pridobivanje energije. Z umestitvijo objektov za termično obdelavo odpadkov lahko bistveno zmanjšamo količine odloženih odpadkov in njihov neugoden vpliv na okolje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti tehnologijo plazemskega uplinjanja komunalnih odpadkov in nakazati možnost uporabe te tehnologije v našem okolju.
Ključne besede: plazemsko uplinjanje, komunalni odpadki, termična obdelava odpadkov, energetska izraba odpadkov, projektni management in projekti, zagonski elaborat projekta
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 506; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici