| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
ANALIZA PROCESOV IZDELAVE KOVINSKIH OBELEŽIJ
Miran Skutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu so opisani splošni postopki, ki so se uporabili pri izdelavi obeležja. Predstavljeno je tudi podjetje, kjer sem opravljal obvezno prakso in samo diplomsko delo. V naslednjih poglavjih je opisan in prikazan celoten potek izdelovanja obeležja. Vsak postopek je prikazan pisno in slikovno. V zadnjem poglavju pa je zapisan sklep diplomskega dela.
Ključne besede: postopek izdelave UM-FS obeležja, graviranje, peskanje, termična obdelava.
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 1629; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

8.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2860; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

9.
OVREDNOTENJE UČINKOV UREDBE O RAVNANJU Z ODPADNIMI ZDRAVILI V PODRAVSKI REGIJI
Maja Gabor, 2011, magistrsko delo

Opis: Končni uporabniki zdravil pogosto odložijo odpadna zdravila med komunalne odpadke, ne da bi sploh pomislili, da s svojim nepravilnim ravnanjem obremenjujejo okolje in posledično svoje zdravje. Da bi zmanjšali škodljive vplive na okolje, ki jih povzroča neustrezno ravnanje s tovrstnimi nevarnimi odpadki, je Vlada RS leta 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je določila pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjevanje odpadnih zdravil. V prvem letu veljavnosti, Uredba še ni dosegla vseh učinkov, ki jih je predvidela. Odpravila je sistemske pomanjkljivosti na področju ravnanja z odpadnimi zdravili, vendar se celotna količina zbranih in posledično termično obdelanih odpadnih zdravil ni povečala. V letu 2010 je bilo skupno zbranih in termično obdelanih 29,4 tone odpadnih zdravil, medtem ko so leta 2008 zbrali in termično obdelali 34,3 ton tovrstnih nevarnih odpadkov. Prav tako ostaja ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili na nizki ravni. Dobra polovica anketirancev še vedno odlaga odpadna zdravila med ostale komunalne odpadke, še višji je delež (60%) tistih anketirancev, ki sploh ne pozna pravilnega načina ravnanja z odpadnimi zdravili. Prav tako z možnostjo oddaje odpadnih zdravil v lekarne, še ni seznanjena večina (74%) anketirancev. Poleg lokalnih institucij in komunalnih podjetij, bodo morale v prihodnje tudi lekarne prevzeti svoje odgovornosti in storiti več za obveščanje in posledično ozaveščenost javnosti o pravilnem ravnanju z odpadnimi zdravili v naši državi. Potrebno bo vzpostaviti kontinuirano obveščanje končnih uporabnikov zdravil, ter venomer opozarjati na nevarnosti, ki jih povzroča nepravilno odlaganje tovrstnih nevarnih odpadkov. Vzporedno z višjo ozaveščenostjo javnosti se bodo povišale tudi količine zbranih in pravilno odstranjenih odpadnih zdravil v naši državi. Le tako bo dosežen glavni namen Uredbe.
Ključne besede: nevarni odpadek, odpadna zdravila, termična obdelava odpadkov, ozaveščenost javnosti, uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 1445; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

10.
INVESTICIJSKI ELABORAT ZA NAKUP TEHNOLOŠKO INOVATIVNE SUŠILNICE ZA TERMIČNO OBDELAVO LESA
Primož Robnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pripravo investicijskega elaborata za nakup inovativne opreme. V prvem delu diplomske naloge je teoretično opisana priprava investicijskega elaborata in definicije inovacije. V drugem delu, ki je praktičen, pa je predstavljeno podjetje Robnik, d.o.o., sušilnica za termično obdelavo lesa in del investicijskega elaborata za nakup sušilnice za termično obdelavo lesa De Nardi TMS 5 za podjetje Robnik, d.o.o..
Ključne besede: termična obdelava, vrata, investicijski elaborat, les, sušilnica, Robnik, d.o.o.
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 2556; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici