| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Numerična analiza toka izpušnih plinov in termične obremenitve izpušnega kolektorja
Rok Peklar, 2020, magistrsko delo

Opis: Z rastočo tematiko okoljevarstvenih težav je avtomobilska industrija primorana implementirati številne ukrepe, kot so znižati potrošnjo goriva, zmanjšati neželene izpuste in celo hrup vozila. Računska dinamika tekočin je nedvomno velika gonilna sila pri razvoju tehnoloških inovacij, saj nam da vpogled v fenomene, katerih obravnava z eksperimentalnimi metodami ni mogoča, ali pa je preprosto predraga. V primerjavi z drugimi vejami industrije, je avtomobilska industrija ena izmed prvih, ki so računsko dinamiko tekočin pričele vključevati pri razvoju komponent. Magistrska naloga prestavlja numerično analizo termične obremenitve izpušnega sistema. Proces je deljen na dva dela: analizo toka izpušnih plinov in termično analizo strukture izpušnega sistema. Za vse simulacije uporabimo programski paket za računsko dinamiko tekočin z metodo končnih volumnov AVL FIRE™. Rezultati simulacij so bili primerjani z meritvami obstoječega izpušnega sistema.
Ključne besede: Računska dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, izpušni sistem, katalizator, prenos toplote, termična analiza, AVL FIRE
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 306; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

2.
Razkroj nekaterih acetilacetonatov prehodnih kovin s termično in ultrazvočno metodo
Damjana Lukač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je bila določitev poteka razkroja nekaterih acetilacetonatov s termično in sonokemijsko metodo in identifikacija razkrojnih produktov. Ukvarjali smo se z bakrovim(II), barijevim, cinkovim, manganovim(III), nikljevim(II) in železovim(III) acetilacetonatom. Izbrane acetilacetonate smo najprej analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, nato pa je sledila analiza s termogravimetrično metodo v izbranih temperaturnih območjih. Delo smo nadaljevali s segrevanjem v izbranih topilih in s sonokemijsko metodo. Najprej smo izbrane acetilacetonate poskušali razkrojiti s termično metodo (segrevanje v čaši), nato pa še s sonokemijsko metodo. Pri termični metodi smo uporabljali naslednja topila: vodo, etanol, metanol, acetonitril in benzilalkohol. Sonokemijsko metodo smo izvajali pri vseh spojinah, večinoma eno uro s 50-odstotno amplitudo, pri čemer smo uporabljali topili vodo in etanol. Na koncu smo dobljene razkrojne produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Na podlagi rentgenskih analiz smo ugotovili, da je za razkroj bakrovega(II) in nikljevega(II) acetilacetonata termična metoda uspešnejša metoda od sonokemijske metode. Pri tem pa je potrebno uporabljati topila, ki imajo vrelišča višja od 100 °C. Pri razkroju barijevega acetilacetonata pa se je za uspešnejšo metodo izkazala sonokemijska metoda. Ugotovili smo še, da je za razkroj nekaterih acetilacetonatov potrebna nižja temperatura, če so raztopljene v topilu. Višja temperatura je potrebna v primeru, če so spojine termogravimetrično analizirane v dušikovi atmosferi – produkt v raztopini hitreje reagira oziroma razpade kot pa suh produkt.
Ključne besede: termična metoda, sonokemija, ultrazvok, acetilacetonati, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 502; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1123; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici