| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdS IN CdSe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Valerija Danč, 2010, magistrsko delo

Opis: Sonokemija je področje kemije, kjer na potek kemijskih reakcij odločilno vpliva zvočna energija v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev kadmijevih sulfidov (CdS) in kadmijevih selenidov (CdSe) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce kadmijevega sulfida (CdS) in kadmijevega selenida (CdSe) v vodnem mediju. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3 H2O), elementarno žveplo (S) in selen (Se) v prahu. Za topila smo uporabili vodne raztopine natrijevega hidroksida (NaOH), 1.1 M vodno raztopino natrijevega sulfita (Na2SO3) in 0.05 M raztopino etilen diamin tetraetanojske kisline (EDTA). Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca Vibracell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termično analizo (TA) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev kadmijevih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Kadmijev sulfid in selenid spadata med tipične polprevodnike tipa II-VI s širino prepovedanega pasu 2.42 oz. 1.74 eV pri sobni temperaturi. Hiter razvoj nanotehnologije je omogočil tudi velik napredek na področju razvoja fotocelic, saj je znano, da imajo kristali nanodimenzij bistveno drugačne kemijske, optične, elektronske in mehanske lastnosti kot makrokristaliničen material. Za CdS je znano, da se širina prepovedanega pasu v odvisnosti od velikosti delcev lahko spreminja med 2.4 in 4 eV. CdS in CdSe imata odlične lastnosti kot polprevodnika tipa n najpogosteje v kombinaciji s polprevodnikom CdTe tipa p. Učinkovitost fotocelic CdS/CdTe presega 16% in narašča z uporabo nanokristaliničnega CdS. Raziskave polprevodniških sulfidov in selenidov dokazujejo njihovo uporabo v senzorjih, laserjih, optični filtrih in solarnih celicah. Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine ter na drugih področjih.
Ključne besede: sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija, nanodelci, kadmijev sulfid in kadmijev selenid.
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3445; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

4.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdTe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Anita Danč, 2010, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati nanodelce kadmijevega telurida (CdTe) s sonokemijsko metodo v vodnem mediju, ki jih uporabljajo v fotonapetostnih sistemih, optičnih napravah in pri zgodnjem odkrivanju ter zdravljenju rakastih obolenj. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3H2O), kadmijev klorid (CdCl2) in elementarni telur (Te) v prahu. Kot topilo smo uporabili 5 in 10 M vodno raztopino natrijevega hidroksida (NaOH) in 0,05 M raztopino EDTA. Sintezo smo izvajali z ultrazvočno aparaturo visoke intenzitete (Sonics & Materials VCX600, 20 kHz, 80 W/cm2, 1cm2, titanova direktna imerzijska sonda). Kvalitativno karakterizacijo vzorcev in ocenitev velikosti nanodelcev smo izvedli s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Morfologijo nanodelcev smo proučili s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Zanimale so nas tudi spremembe v fizikalnih in kemijskih lastnostih pripravljenih nanodelcev CdTe ob povišanju temperature, zato smo opravili tudi termične analize (TGA, SDTA). Rezultati so pokazali uspešnost sonokemijske metode pri pripravi nanodelcev kadmijevega telurida. Sinteze smo uspešno izvedli na dva načina z uporabo različnih kemikalij in s spreminjanjem reakcijskih pogojev. Ocena velikosti nanodelcev po Scherrer—jevi metodi je pokazala, da so bili nanodelci velikosti med 8,0 in 12,8 nm, kar je precej manjše od velikosti delcev CdTe, pridobljenih s klasičnimi metodami. Morfologija nanodelcev je s TEM pokazala aglomerirane produkte kubične strukture.
Ključne besede: kadmijev telurid, nanodelci, sonokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3428; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

5.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA BAKROVIH SULFIDOV V VODNEM MEDIJU
Nuša Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Sonokemija je področje kemije, kjer kemijske reakcije potekajo pod vplivom zvočne energije v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev bakrovih sulfidov (CuS) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce bakrovega sulfida (CuS) v vodnem mediju. Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca VibraCell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termičnogravimetrično analizo (TGA). Da smo dosegli optimalne pogoje, smo spreminjali različne parametre, npr. topilo, vir bakra, vir žvepla, atmosfero in čas ultrazvočnega obsevanja. Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev bakrovih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Bakrovi sulfidi so zanimivi zaradi možnosti formiranja različnih nestehiometričnih spojin. Zaradi njihove kompleksne strukture in valenčnega stanja imajo nekatere unikatne lastnosti. Bakrovi sulfidi izkazujejo kovinsko prevodnost in se pri 1,6 K spremenijo v super prevodnik. Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine in drugih področjih.
Ključne besede: Sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, nanodelci, bakrov sulfid
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2000; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
MEHANOKEMIJSKA SINTEZA KOBALTOVEGA IN MANGANOVEGA FERITA
Jernej Simonič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati kobaltov in manganov ferit ob uporabi krogličnega mlina SPEX 8000M iz maghemita in kobaltovih ter manganovih oksidov. Sintetizirane vzorce smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo ter termično analizo. Prav tako smo za sintezo nekaterih izhodnih spojin uporabili cevno peč. Delo je bilo namenjeno spoznavanju rentgenske praškovne difrakcije, termogravimetrične analize, cevne peči ter krogličnega mlina SPEX 8000M.
Ključne besede: mehanokemija, kobaltov ferit, manganov ferit, termična analiza, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1417; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

7.
TERMIČNA ANALIZA ACETILACETONATOV PREHODNIH KOVIN Z IDENTIFIKACIJO INTERMEDIATOV
Martina Štefko, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti pogoje termičnega razpada acetilacetonatov in karakterizirati intermediate, ki pri tem nastanejo. V sklopu diplomskega dela smo vzorce najprej analizirali s pomočjo termogravimetrične analize (TGA), nato pa poskušali indetificirati nastale intermediate z uporabo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Delo je bilo namenjeno spoznavanju termogravimetrične analize in rentgenske praškovne difrakcije.
Ključne besede: acetilacetonati, termična analiza, barijev acetilacetonat, manganov acetilacetonat, železov acetilacetonat, cinkov acetilacetonat, bakrov acetilacetonat
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 790; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

8.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE HALKOGENIDOV PREHODNIH KOVIN 4. PERIODE (M x E y ; M = Z n , N i , C o ; E = S, S e , T e )
Valentina Žalig, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen našega dela je bil poskušati sintetizirati nekatere izmed halkogenidov prehodnih kovin 4. periode (MxEy; M = Zn, Ni, Co; E = S, Se, Te). V ta namen smo poskušali izvesti sinteze s pomočjo mehanokemijskih metod. Uporabljali smo visokoenergijski kroglični mlin SPEX 8000M. Vse sintetizirane produkte po mletju smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), nekatere pa tudi s termogravimetrično analizo (TGA). Namen študije je bil spoznavanje mehanokemijskih metod, rentgenske praškovne difrakcije in termogravimetrične analize. Diplomsko delo prikazuje opis vseh sintez, ki smo jih izvedli in rezultate teh sintez. Na splošno rezultati kažejo, da je uporaba mehanokemijskih metod za sintezo halkogenidov prehodnih kovin 4. periode učinkovita.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termična analiza (TGA), halkogenidi prehodnih kovin 4. periode, mlin SPEX 8000M
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Sinteza in karakterizacija maghemitnih nanodelcev iz železovega oksalata
Sara Kramberger, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pri sobni temperaturi sintetizirati prekurzor, natančneje železov oksalat dihidrat, Fe2C2O4·2H2O ter ga s pomočjo termičnega razkorja pretvoriti v maghemit. Sledila je uporaba sintetiziranega maghemita, natančneje je cilj maghemitne nanodelce prevleči z dvema različnima surfaktantoma, citronsko kislino in PEG-COOH. Ugotovili smo, da z eksperimentom brez inertne atmosfere ne dobimo željenega produkta. Problem se je pokazal ob dodatku FeSO4·7H2O, saj se je Fe2+ ob prisotnosti kisika oksidiral v Fe3+. Posledično smo uporabili argovo atmosfero ter z njim preprečili oksidacijo Fe. Dobili smo željen produkt, Fe2C2O4·2H2O. Sama pretvorba prekurzorja v maghemit je prav tako potekala v argonovi atmosferi. Sintetiziran maghemit smo oblekli z citronsko kislino in PEG-COOH. Citronska kislina in PEG-COOH sta surfaktanta, ki ponavadi tvorita stabilno magnetno tekočino. Vendar v našem primeru ni bilo tako, nanodelci so se aglomerirali. Težave pri sintezah s pomočjo železovega oksalata so nas pripeljale do nove sinzete, sinteza maghemitnih nanodelcev v vodnem mediju brez surfaktantov. Pripravili smo si erlenmajerico v katero smo dodali degazirano vode in 0,01 M HCl. Naslednjih 30 min smo prepihovali z argonovo atmosfero ter intenzivno mešali. Sledil je dodatek železovega(III) klorida heksahidrata, FeCl3·6H2O in železovega(II) klorida heptahidrata, FeCl2·7H2O. Po 30 min, nastavimo pH na 11 s pomočjo NaOH. Po koncu reakcije zberemo oborino v časi, kateri dodamo destilirano vodo. S tem pripravimo magnetit za oksidacijo v maghemit. To dosežemo s segrevanjem. Šele s to sintezo smo pridobili maghemit, ki je po oblačenju s surfaktanti tvoril stabilno magnetno tekočino. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termično analizo (TGA).
Ključne besede: maghemit, železov oksalat, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termična analiza (TGA), citronska kislina, PEG-COOH
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

10.
PREUČEVANJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI UČINKOVIN S TERMOANALIZNIMI TEHNIKAMI
Elma Mamić, 2015, diplomsko delo

Opis: Z metodami DSC in TGA smo preučevali termične lastnosti paracetamola (PCM) in polietilen glikola (PEG) različnih molskih mas ter njihovih različnih mešanic. Spremljali smo spremembe talilnega pika PCM enostavnih fizikalnih mešanic glede na čisto učinkovino, pripravljenih z mehanskim mešanjem v ahatni tarilnici in pripravljenih na način, da smo stalili mešanice na vodni kopeli, ohladili in posneli na DSC. Primerjali smo vpliv različnih tehnik priprave mešanic na obliko DSC krivulje. Prav tako smo preučevali vpliv hitrosti gretja pri DSC meritvah na temperaturo talilnih pikov PEG. Meritve so bile narejene v atmosferi zraka. Ugotovili smo, da so interakcije med učinkovino in PEG odvisne od sestave mešanic, molske mase PEG in načina priprave mešanic. Prav tako smo spremljali kristaličnost PCM po prvem in drugem segrevanju mešanic.
Ključne besede: termična analiza, diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), termogravimetrična analiza (TGA), polietilen glikol (PEG), paracetamol (PCM)
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 968; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici