| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA HOTELSKE IN GOSTINSKE PONUDBE DVOJE BIOTERM
Tina Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali dva termalna kompleksa, saj smo želeli ugotoviti, ali je v ponudbi velika razlika. Primerjava je potekala med avstrijskim Bio-Thermen-Hotel-om Wilfinger in slovenskim hotelom Bioterme Mala Nedelja. S pomočjo analize, ki smo jo izvedli, smo podali izboljšave in priporočila za slovenske terme. V uvodnem delu smo opredelili problem, namen in cilje raziskave ter podali hipoteze, ki smo jih skozi raziskavo skušali preveriti. Izpostavili smo tudi predpostavke, omejitve ter metode raziskovanja, ki smo jih uporabili pri raziskavi. V drugem poglavju smo predstavili pojem ekoturizma ter definirali razvoj in značilnosti le-tega. Opredelili smo tudi značilnosti termalnih voda in termalnega turizma. V tretjem delu smo predstavili Bioterme Mala Nedelja. Njihova posebnost je, da so zgrajene po standardih ekološke gradnje in tudi sicer s svojo ponudbo sledijo zahtevam trajnostnega turizma. Delovanje hotela ne obremenjuje prekomerno okolja. Predstavili smo tudi Bio-Thermen-Hotel Wilfinger v Bad Waltersdorfu, ki so mnogo bolj kot slovenski ponudnik povezane s svojim okoljem. V četrtem poglavju smo predstavili s pomočjo anket zbrana mnenja 60 naključno izbranih gostov, po 30 za posamezne terme. Na podlagi analize anket in primerjalne analize ponudbe smo obe hipotezi ovrgli. V sklepnem delu smo podali nekaj priporočil in nasvetov za izboljšavo ponudbe slovenskega primerjanega podjetja.
Ključne besede: ekoturizem, termalni turizem, Bioterme Mala Nedelja, Bio-Thermen-Hotel Wilfinger, ekološka ponudba, ekološka pridelava.
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1206; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1016,73 KB)

2.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

3.
SAMOZADOSTNI REHABILITACIJSKI IN TERMALNI CENTER
David Zorenč, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problem pomanjkanja programa znotraj Triglavskega narodnega parka in posledičnega propada še obstoječih programov. Z analizo sistemov lesene, trajnostne in samozadostne gradnje poskuša magistrsko delo dokazati, da je gradnja na območju, ki je nacionalnega pomena in velja za enega najbolj zaščitenih ne samo mogoča, ampak celo smiselna. Objekt se poskuša s sodobno formo približati vernakularnim arhitekturnim vrednotam območja in se vanj čimbolj vklapljati, a hkrati izražati moderen in samostojen duh. Projekt je zasnovan tako, da v samo naravno strukturo okolja čim manj posega in mu ne odvzema, vendar kvečjemu dodaja na kvaliteti. Z razvojem takšnega programa se poskuša ugotoviti zmožnost napajanja in vzdrževanja širšega okolja narodnega parka.
Ključne besede: Triglavski narodni park, rehabilitacijski center, termalni center, samozadostnost, trajnostna gradnja, lesena gradnja
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 732; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (94,81 MB)

4.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju x
Tina Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva ključna pojma, ki sta zelo pomembna za dobro delo zaposlenih v turističnem sektorju. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili pojma motivacija in zadovoljstvo. V sklopu motivacije smo opredelili zakonitosti motivacije, temeljni motivacijski proces, teorije motivacije ter motivacijske dejavnike. V sklopu zadovoljstva pa smo opredelili oblike zadovoljstva, pravila zadovoljstva, dejavnike in posledice zadovoljstva ter nezadovoljstvo pri delu. Empirični del magistrske naloge smo razdelili na tri dele. V prvem smo predstavili turizem in njegove značilnosti ter v sklopu tega opredelili pojma turist in obiskovalec. Potem smo opredelili termalni turizem, njegove glavne značilnosti in povzeli značilnosti različnih termalnih voda. V drugem delu smo predstavili podjetje x, njegovo zgodovino, glavne značilnosti, med katere spada njihova osnovna in dodatna ponudba. V tretjem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo o motiviranosti in zadovoljstvu zaposlenih pri delu. Pri tem smo izpostavili ključne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in na motiviranost zaposlenih. Na podlagi vrnjenih in izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov, katero smo tudi grafično prikazali v programu Microsoft Office Excel. V zadnjem delu magistrske naloge pa smo povzeli pridobljene rezultate in zapisali naše ugotovitve. Z rezultati raziskave lahko podjetje izboljša svoj odnos z zaposlenimi in kakovost dela, zviša zadovoljstvo ter tako zviša splošno uspešnost podjetja.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo, ključni dejavniki zadovoljstva, termalni kompleks, turizem, anketni vprašalnik, zadovoljstvo in motiviranje zaposlenih.
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 1691; Prenosov: 636
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

6.
ANALIZA PONUDBE STORITEV V BIOTERMAH MALA NEDELJA
Tamara Orešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam termalni turizem. Potrebe turistov se spreminjajo, zato morajo terme slediti sodobnim trendom in svojo ponudbo prilagajati zahtevam vseh generacij obiskovalcev in gostov. Potrebna je stalna skrb za izboljšanje kakovosti storitev. V glavnem delu naloge predstavim ponudbo storitev Bioterm Mala Nedelja. Terme ponujajo oddih v naravi, zdravilno termalno vodo, domačo hrano in storitve dobrega počutja. Posebej analiziram ponudbo storitev term in njihovo kakovost. Na podlagi ankete analiziram motive in pričakovanja gostov za obisk term ter njihovo zadovoljstvo z gostinsko ponudbo in s ponudbo storitev dobrega počutja. Ugotavljam, da terme ponujajo okolju prijazne storitve. Ponudbo bi kazalo razširiti še na področje zdravstvenih storitev, kakor tudi izboljšati storitve na področju wellnessa. Z uvajanjem novih storitev bi lahko podaljšali bivanje gostov v hotelu in povečali število dnevnih obiskovalcev in večdnevnih turistov.
Ključne besede: termalni turizem, trajnostni turizem, kakovost storitev v turističnem sektorju, Bioterme Mala Nedelja, zaznavanje gostov o kakovosti storitev
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

7.
Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V članku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomočjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico.
Ključne besede: klimatogeografija, temperaturni obrat, termalni pas, Slovenija, Slovenske gorice
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (422,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici