| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko delo
Urška Žižek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

2.
Terensko delo pri predmetu domovinska in državljanska kultura ter etika : magistrsko delo
Zala Virant, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je proučevanje različnih vidikov vključenosti terenskega dela v pouk domovinske in državljanske kulture ter etike v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in predstavili njegove razsežnosti, oblike in značilnosti. Na podlagi raziskav smo izpostavili učinke terenskega dela v učnem procesu in predstavili omejitve, ki se pojavljajo pri vključevanju terenskega dela v pouk. Proučili smo predstavnost terenskega dela v osnovnih dokumentih, ki določajo organizacijo in delovanje učnega procesa v slovenskih osnovnih šolah. Nato smo se osredotočili na predstavitev predmeta državljanska in domovinska kultura ter etika (v nadaljevanju DKE), ki je sestavni del obveznega kurikuluma v slovenski osnovni šoli. Na osnovi analize učnega načrta in predpisanega učnega gradiva smo proučili povezavo med terenskim delom in predmetom DKE. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo med učitelji DKE in analizirali stališča ter mnenje učiteljev o terenskem delu pri pouku DKE. Ugotovili smo, da je vključevanje terenskega dela v pouk DKE redko zaradi različnih omejitev, ki zmanjšujejo učinkovitost in količino aktivnosti terenskega dela pri pouku. Med omejitvami izstopajo veliko število otrok v oddelku, pomanjkanje pedagoških delavcev, ki so na voljo, ter velik energijski in časovni vložek, ki ga zahteva organizacija terenskih aktivnosti. Izkazalo se je tudi, da se učitelji zavedajo pozitivnih učinkov izvajanja terenskega dela in da bi si učitelji želeli več vključevanja terenskega dela v pouk, kar bi lahko dosegli z različnimi ukrepi, kot so priročnik za učitelje in različna izobraževanja o terenskem delu.
Ključne besede: terensko delo, domovinska in državljanska kultura ter etika, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Terensko delo kot naravoslovna delavnica na letovanju šolskih otrok : magistrsko delo
Nina Rupar, 2022, magistrsko delo

Opis: Iz prakse spoznavamo, da učencem pri pouku biologije in naravoslovja dandanes vse bolj primanjkuje laboratorijskega in terenskega dela. Pomembno je, da učenci razumejo vsebino, ki jo obravnavajo v šoli. Ključno je, da znajo povezati teorijo s prakso, kar pa dosežemo ravno z aktivnimi oblikami učenja, kot sta terensko in laboratorijsko delo. Pri terenskem delu učenci krepijo svoje kompetence v iznajdljivosti, samostojnosti, delavnosti, načrtovanju dela in sodelovanju. Kadar pri učnih urah izvedemo laboratorijsko ali terensko delo, so učenci bolj motivirani za delo. Zato je pomembno, da učitelji pripravijo čim več aktivnih ur na način laboratorijskega in terenskega dela, saj tako učenci pridobivajo na samozavesti in motiviranosti, kar pa vodi v boljši učni uspeh. Cilj magistrskega dela je bila izvedba biološke delavnice ob morski obali, v času letovanja otrok v Punatu z Rdečim križem Maribor. Z rezultati biološke delavnice smo želeli preveriti zainteresiranost in motiviranost otrok do terenskega dela. Preučili smo, ali si učenci želijo več terenskega dela kot klasičnega pouka v učilnici. V času delavnice so učenci dobili delovni list s vprašalnikom, s katerim smo preverili, katere spretnosti so pridobili s terenskim delom, kaj so se novega naučili, kako pogosto v šolah izvajajo terensko in laboratorijsko delo ter ali si želijo izvedbo terenskega dela tudi pri rednem pouku. Iz rezultatov raziskave sklepamo, da si učenci želijo več terenskega dela, saj so poudarili, da postane pouk bolj zanimiv, družijo se z vrstniki in hkrati se naučijo nekaj novega. Ugotovili smo, da so z biološko delavnico pridobili spretnosti, ki jih v razredu ne bi.
Ključne besede: terensko delo, biološka delavnica, aktivni pouk
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 488; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1059; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

5.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 869; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

6.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli Fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 1533; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

7.
Terensko delo na primeru proučevanja vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli
Adrijana Sambolič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli na osnovi učnih metod, ki podpirajo izkustveno učenje, proučiti, kateri učni pristopi pridobivanja informacij in njihove obdelave s področja proučevanja vodovja že obstajajo v slovenskih priročnikih namenjenih terenskemu proučevanju vodovja ter poiskati nove učne pristope na področju osnovnošolskega proučevanja vodovja. Pri delu smo se naslonili na priročnik Vodni svet Slovenije ter na Zbornik mednarodne konference Zaživimo z vodo. V priročniku, Vodni svet Slovenije, smo analizirali že obstoječe tehnike terenskega proučevanja voda. V Zborniku mednarodne konference, Zaživimo z vodo, pa smo dobili vpogled, katere tehnike pri svojem delu uporabljajo učitelji praktiki. Na podlagi ugotovitev smo pripravili deset novih oziroma drugačnih učnih pristopov terenskega proučevanja vodovja, ki jih do sedaj še nismo zasledili v slovenskih priročnikih za terensko proučevanje vodovja. Pri vsakem učnem pristopu smo zapisali pripomočke, ki jih potrebujemo za izvedbo, podali natančna navodila za izvedbo ter jih grafično-ilustrativno podprli s pomočjo slike ali fotografije. Dodali smo tudi učne rezultate, ki nam povedo, kako bodo učenci zasledovali doseganje zastavljenih učnih ciljev. Vseh deset učnih pristopov smo nato predstavili tudi v Priročniku za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli. Priročnik za proučevanje voda pri pouku geografije v osnovni šoli je namenjen terenskemu proučevanju vodovja pri pouku geografije v osnovni šoli ter vsebuje priporočila za učitelje, natančna navodila za izvedbo, delovne liste za učence, rešitve nalog za splošna vprašanja ter seznam priporočene literature.
Ključne besede: izkustveno učenje, terensko delo, vodovje, učni načrt, tehnike dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2019; Ogledov: 1373; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Kmetija kot avtentično učno okolje pri spoznavanju okolja
Nastja Gregorec, 2019, magistrsko delo

Opis: Kako na zanimiv način uresničiti cilje predmeta spoznavanja okolja? Kako jim približati kmetijo in jo predstaviti kot nekaj nujnega, dobrega in koristnega? To se učenci najlažje naučijo v realni situaciji na kmetiji, ko primejo rastline v roke, pobožajo živali in se preizkusijo v različnih delih. V magistrskem delu najprej opredeljujemo predmet spoznavanja okolja, ki ga obravnavajo učenci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter natančneje pregledamo cilje, povezane s kmetijstvom. Za doseganje ciljev lahko uporabimo različne strategije, tudi strategije odprtega pouka, med katerimi je pouk izven učilnice. Terensko delo je eden izmed načinov, kako lahko izvedemo pouk v naravi. Pouk v naravo smo uporabili v praktičnem delu, kjer smo ga natančneje opisali. Namen praktičnega dela je bil oblikovati različne dejavnosti za učence prve triade na kmetiji, ki sledijo ciljem predmeta. S tem bi olajšali organizacijsko pripravo učiteljem. Eno izmed dejavnosti smo natančneje načrtovali, izvedli in evalvirali. Ugotovili smo, da so učenci nad dejavnostmi na kmetiji navdušeni, radi sodelujejo in so radi izven učilnice. Učenje na kmetiji je v tujini že pogosta praksa, zato smo nekaj primerov dejavnosti tudi prevedli.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kmetija, pouk izven učilnice, avtentično učenje, terensko delo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1577; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (167,69 MB)

9.
Raziskava uporabnih vrednosti detajlov na lovskem oblačilu
Urška Čoderl, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo raziskovali področje lovskih oblačil za teren. Podatke smo pridobili z različnih virov. Na podlagi analize ponudbe lovskih oblačil v Avstriji, Italiji in Skandinavskih državah smo se seznanili s pestrostjo oblačil, ki imajo številne funkcionalne dodatke in detajle ter vključene tkanine z lastnostmi, ki pripomorejo k udobju lovcev na terenu. V drugem delu raziskave smo izvedli osebne ankete, na podlagi katerih smo prejeli informacije lovcev, ki delujejo na terenu. Iz ankete je bilo razvidno da so lovci zadovoljni z dosedanjimi oblačili, poudarjajo, da si želijo zaščito pred vremenskimi in mehanskimi vplivi. Glede krojev oblačil si želijo sproščene kroje, ki omogočajo boljše gibanje ter enostavne in funkcionalne detajle. Na podlagi raziskave smo oblikovali dve oblačilni podobi in pripravili skice z opisi ključnih detajlov.
Ključne besede: lovska oblačila, terensko delo, anketa, udobje, oblikovanje
Objavljeno v DKUM: 07.02.2018; Ogledov: 1149; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
OPTIMIZACIJA TERENSKEGA RAZISKOVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE
Igor Lipovšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Optimiziranje terenskega dela pri pouku geografije analiziramo položaj in vlogo terenskega dela v slovenskih šolah in nekaterih evropskih državah. Ugotavljamo, kako je terensko delo umeščeno v šolske programe in kakšna je strokovna podpora učitelju za njegovo izvajanje. Raziskujemo odnos učiteljev, učencev in dijakov do terenskega dela ter ugotavljamo razločke med njihovimi stališči glede na spol in vrsto šole. S primerjavo pouka in kurikularnih dokumentov ugotavljamo, katere dejavnosti in izvedbe terenskega dela bi bilo smiselno uveljavljati pri pouku geografije v slovenski šoli, da bi bili cilji učnih načrtov bolje uresničeni. Prikažemo in utemeljimo dvojno vlogo terenskega dela v šolskih programih – terensko delo zadovoljuje specifične geografske cilje z vidika geografskih vsebin in veščin, zadovoljuje pa z raziskovalno metodologijo tudi splošne cilje slovenske šole. Temeljna hipoteza je, da v slovenski šolski geografiji niso porabljene vse možnosti, da bi bilo terensko delo učinkovitejši in pogosteje uporabljeni didaktični pristop. Zato v magistrskem delo ponujamo načelne argumente za več terenskega dela in med učenci preverjamo alternativne možnosti za terensko delo, temelječe na vodenem opazovanju z delovnimi listi. Na podlagi anketnih odgovorov učencev smo pripravili usmeritve in izdelane vzorce nalog za terensko delo, ki temeljijo na vključevanju novosti geografske znanosti in sodobnih pedagoških paradigmah. V zaključku ponudimo konkretne predloge in načelne razmisleke za razvoj šolskega terenskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: terensko delo, optimiziranje, pouk, geografija, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1805; Prenosov: 625
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici