SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
TERENSKO DELO PRI POUKU DRUŽBE
Alja Radanovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Terensko delo pri pouku družbe je predstavljeno terensko delo kot pomembna praktična dopolnitev teoretičnega dela pouka ter z njim povezane metode dela. V teoretičnem delu naloge je omenjena opredelitev terenskega dela, povezanost le tega z ostalimi načini poučevanja ter na kaj moramo biti pozorni pri načrtovanju terenskega dela. Z nekaj primeri učnih priprav je v praktičnem delu diplomske naloge predstavljeno, kako načrtovati terensko delo pri predmetu družba v četrtem in petem razredu devetletne osnovne šole. Diplomska naloga temelji na neposredni pedagoški izkušnji. Praktični del diplomskega dela se je odvijal na OŠ Boštanj. Okolica šole je zelo primerna za izvajanje terenskega dela. Terensko delo je bilo preizkušeno in dokumentirano v četrtem razredu. Doseženi rezultati potrjujejo primernost uporabe takšnega načina dela z učenci, saj si pridobijo nove izkušnje, so ustvarjalni, aktivni, razvijajo jezik, se uče sodelovanja, navajajo se poslušati in ceniti mnenja drugih.
Ključne besede: Terensko delo, predmet družba, učne priprave
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 2347; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

2.
GEOGRAFSKA UČNA POT KOTLJE Z OKOLICO PRI PREDMETU DRUŽBA V PETEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Blanka Matjašec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Geografska učna pot Kotlje z okolico pri predmetu Družba v petem razredu devetletne osnovne šole je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine za učence v petem razredu devetletne osnovne šole na primeru načrtovanja konkretne učne naloge. Analizirali smo učni načrt Družba s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na podlagi analize strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti Kotelj z okolico. Na osnovi preprostih učnih metod terenskega dela smo oblikovali geografsko učno pot ter izdelali pedagoško dokumentacijo, h kateri štejemo izdelavo učne priprave za učitelja, primere učnih listov z učence (z rešitvami), ki smo jih upoštevali pri sestavi učne poti Kotlje z okolico. Upoštevani in izbrani so bili kriteriji, ki omogočajo učencem usvojitev znanja s pomočjo izkustvenega učenja. Takšen način pridobivanja znanja je predviden v izdelanih učnih listih, s pomočjo katerih lahko učenci na konkretnih primerih raziskujejo in spoznajo svojo domačo okolico oziroma Kotlje z okolico.
Ključne besede: Geografska učna pot, družbeno geografske značilnosti Kotelj z okolico, terensko delo, učni listi, učni načrt, učenci, peti razred devetletne osnovne šole.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2563; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

3.
PRIMERI TERENSKEGA DELA PRI PREDMETU DRUŽBA V ČETRTEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Anja Špoljar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Primeri terenskega dela pri predmetu družba v četrtem razredu devetletne osnovne šole obravnava terensko delo kot eno izmed priporočenih sodobnih oblik poučevanja tega predmeta. V teoretičnem delu je opredeljen pojem terensko delo, opsan njegov pomen in cilji, izpostavljene so metode terenskega dela, analizirali smo zastopanost terenskega dela v učbeniških kompletih različnih založb. V praktični del diplomske naloge temelji na neposredni pedagoški izkušnji.
Ključne besede: Četrti razred osnovne šole, predmet družba, terensko delo.
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2170; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (43,25 MB)

4.
GEOGRAFSKA UČNA POT SKOZI KRAJEVNO SKUPNOST SENOVO
Lea Opravž, 2010, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da se učitelji geografije vedno bolj zavedajo pomena aktivnega izkustvenega učenja izven učilnice, učenci pa še vedno premalo poznajo domače okolje in bližnjo pokrajino. Več kot imajo učenci pri pouku geografije možnosti neposredno stopiti v stik s stvarnostjo, višja je stopnja razumevanja in boljša je kvaliteta njihovega znanja. (Potočnik, 2008.) V diplomskem delu z naslovom Geografska učna pot skozi krajevno skupnost Senovo smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja. Najprej smo proučili geografsko izobraževalni potencial krajevne skupnosti Senovo ter naselja Senovo in na podlagi terenskih proučevanj zapisali geografsko učno pot skozi krajevno skupnost Senovo. Analizirali smo možnosti uporabe geografske učne poti skozi krajevno skupnost Senovo v osnovnih in srednjih šolah ter izdelali primer učne priprave za izvajanje pouka geografije v 9. razredu osnovne šole. Učna pot je opremljena s priročnikom za učitelja, kjer bo našel vse, kar potrebuje pred odhodom na teren. Učnim listom za delo učencev so priložene rešitve, opisana merila in točkovnik za vrednotenje dela učencev na tej poti. Območje Senovega je primerno, zanimivo in geografsko pestro za nova spoznanja ter postavitev geografske učne poti skozenj.
Ključne besede: pouk geografije na prostem, geografska učna pot, izkustveno učenje, terensko delo, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2178; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

5.
UČENJE NA PROSTEM NA PRIMERU UČNE POTI OB RIBNIKU VRBJE V PETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Jerneja Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Učenje na prostem na primeru učne poti ob ribniku Vrbje v petem razredu osnovne šole je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine za učence v petem razredu devetletne osnovne šole na primeru konkretne geografske učne poti. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela. Na podlagi analize strokovne geografske literature smo proučili izbrane geografske značilnosti ribnika Vrbje in naselja Vrbje. Na osnovi preprostih učnih metod terenskega dela smo oblikovali geografsko učno pot ter izdelali pedagoško dokumentacijo, h kateri štejemo izdelavo učne priprave za učitelja, primere učnih listov za učence, ki smo jih upoštevali pri sestavi učne poti ob ribniku Vrbje. Izbrani so bili kriteriji, ki omogočajo učencem usvojitev znanja s pomočjo izkustvenega učenja. Takšen način pridobivanja znanja je bila osnova za oblikovanje učnih listov, s pomočjo katerih učenci na konkretnih primerih raziskujejo in spoznajo svojo domačo okolico oziroma ribnik in naselje Vrbje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: geografska učna pot, geografske značilnosti KS Vrbje, družbeno geografske značilnosti KS Vrbje, terensko delo, učni načrt, učenci, peti razred devetletne osnovne šole.
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2707; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (906,61 KB)

6.
PRIMER TERENSKEGA DELA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Nina Krt, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Primer terenskega dela pri pouku spoznavanje okolja v drugem razredu devetletne osnovne šole predstavlja terensko delo kot eno od dobrih metod, ki jih lahko učitelj uporabi pri načrtovanju in izvajanju pouka. V teoretičnem delu je navedenih nekaj opredelitev pojma terensko delo. Zajete so opredelitve tako slovenskih kot tujih avtorjev. Na kratko je prikazana zgodovina razvoja terenskega dela kot ene izmed učnih metod pri pouku, predstavljeni pa so tudi pomen in funkcije terenskega dela, faze in organizacija terenskega dela ter problemi, ki lahko pri tem nastanejo. V praktičnem delu diplomskega dela so zajete priprava, izvedba in evalvacija terenskega dela za sklop ''Bilo je nekoč'' v drugem razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo temelji na neposredni pedagoški izkušnji. Praktični del se je deloma odvijal v Osnovni šoli Križe in njeni okolici ter v prostorih stalne razstave ''Lovci na mamute — ledena doba v Evropi'' v Tržiču.
Ključne besede: terensko delo, predmet spoznavanje okolja, drugi razred osnovne šole, ogled muzeja
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 3438; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

7.
UČILNICA V NARAVI NA OBMOČJU TURNIŠČA – EKOREMEDIACIJE
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Učilnica v naravi je pomembna oblika poučevanja v današnjih šolah. Učenci in dijaki tako z lastnim delom v naravi na praktičnih primerih spoznavajo pojave in procese. V diplomskem delu je predstavljeno območje, kjer se lahko izvede učilnica v naravi. To je območje Turnišča pri Ptuju. Predstavila sem naravnogeografske značilnosti območja ter izpostavila vsebine, kot so vodovje, prst in rastlinstvo. Na območju najdemo naravne ekosisteme, kot sta potok in gozd, ter umetne ekosisteme, kot so park in ribnik. V skladu z možnostmi sem izdelala primer učilnice v naravi, ki temelji na naravnih procesih za zaščito in obnovo okolja, torej na ekoremediacijah (ERM). Učilnica v naravi je primerna za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole. Učenci in dijaki tako z različnimi metodami preučujejo naravne in umetne elemente v naravi in si oblikujejo vrednote varovanja okolja. Diplomsko delo vsebuje opis postopkov za izvajanje terenskega dela v učilnici v naravi, kjer so prav tako izpostavljeni vodovje, prst in rastlinstvo. Glede na izbiro območja Turnišče pri Ptuju so postopki prirejeni in popravljeni tako, da je njihovo izvajanje lažje. Diploma je nastala na osnovi uporabe metodologije za učilnico v naravi. Ugotovila sem, da so vsebine iz ERM geografske vsebine, ki bi jih morali poznati pri preventivnem in kurativnem varstvu okolja. Njihovo spoznavanje je najlažje na terenu. V Sloveniji je mnogo območij, ki so s svojimi pokrajinskimi elementi primerna za le-to. Eno od takih območij je tudi Turnišče pri Ptuju.
Ključne besede: narava, ekoremediacije (ERM), geografija, terensko delo, Dravsko polje, Turnišče pri Ptuju
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2143; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (41,88 MB)

8.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2970; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

9.
EKOSISTEMSKE STORITVE KOT VSEBINE TERENSKEGA DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Jasmina Vindiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekosistemi opravljajo ekološke (ekosistemske) storitve v smislu produktivnosti kopenskega ekosistema (gradbeni les, les za ogrevanje, zdravila, pridelki) in produktivnosti vodnega ekosistema (ribe, morski sadeži). Oba ekosistema morata ostati produktivna. Druge ekološke (ekosistemske) storitve pa se nanašajo na procese, ki so nujni za delovanje sistema vzdrževanja življenja (podporne, regulacijske in kulturne ekosistemske storitve). Številni znaki kažejo, da se zmogljivost proizvodnje dobrin in opravljanja storitev ekositemov zmanjšuje. Zato je pomembno, da o pomembnosti ohranjanja ekosistemov opozorimo in učimo že v šolah, preko aktivnih metod dela, mlade generacije, katere bodo svoje vedenje in znanje prenesle v vsakdanje življenje in se bodo zavedale pomembnosti ohranjanja ekosistemov, kateri nam dajejo dobrine in storitve, od katerih je odvisna naša kvaliteta življenja in obstanek na Zemlji. V svetu lahko zaznamo nove okoljske probleme kot so upadanje podtalnice, klimatske spremembe in zaradi tega se pojavijo potrebe po celovitih pristopih pri poučevanju v fizični geografiji. V nalogi je poudarek na izobraževalnih vsebinah, kaj vse lahko izmerimo in dokažemo. Bistvo je, da bi tudi v geografiji bolje razumeli ekosistemske storitve, da bi jih znali izmeriti, prepoznati. Na osnovi poznavanja ekosistemskih storitev sem poiskala možnosti za geografijo, za terensko delo v osnovnih šolah in ozaveščanje ter podala nekaj predlogov. Znanja s področja ekosistemskih storitev in funkcij so nujna, ker smo usodno odvisni od ekosistemov. Učenci pri pouku geografije dobivajo znanja, ki so temeljna, predmetno in specifično vezana. Ekosistemske storitve pa so medpredmetna znanja, ki so še zelo šibka, vendar nujna. Pomembno je, da se zavemo, da smo in bomo kot učitelji geografije dolžni, z vidika poslanstva naše vede, delovati povezovalno. Zaključimo lahko, da je potrebno mlade v času geografskega izobraževanja že zgodaj opozarjati na prostor okoli njih, in sicer s preprostimi metodami, oblikami, pripomočki in pristopi v okviru rednega pouka geografije. Predvsem pa bi jih morali spodbujati k spoštovanju prostora in njihovi aktivni udeležbi v prostoru, saj morajo imeti ob koncu šolanja naslednjo ključno sposobnost: delovati kot odrasli, odgovorni in dejavni državljani.
Ključne besede: ekosistem, ekosistemske storitve, terensko delo, osnovna šola, pouk geografije, medpredmetna znanja, učni načrt.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2592; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

10.
Učna pot po Mariborskem otoku
Simona Štrucl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem izdelala predlog učne poti po Mariborskem otoku na Reki Dravi. Predhodno sem si ogledala teren, kjer sem določila primerne delovno opazovalne postaje, ovrednotila aktivnosti, ki jih je možno izvesti na Otoku in ocenila varnostni vidik obiska. Z učnimi temami gozd in celinske vode, iz učnega načrta naravoslovje 7. razred in osnove ekologije in življenjska pestrost , iz učnega načrta biologija 8. razred, sem predstavila primer izvedbenega načrta za obisk učne poti v okviru naravoslovnega dne na Mariborskem otoku, za ciljno skupino 7. in 8. razred osnovne šole. V učnem načrtu je poudarjeno, da se naj teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja, raziskovanja in eksperimentalnega dela, kar sem upoštevala v pripravi naravoslovnega dne. Za posamezno opazovalno delovno postajo sem izdelala naravoslovne aktivnosti v obliki delovno opazovalnih listov, s katerimi sem si prizadevala, da so vsi učenci aktivni pri delu na terenu in spoznajo naravo od blizu.
Ključne besede: Mariborski otok, učne poti, učni načrt, terensko delo, naravoslovni dan
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1631; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici