| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izobraževanja za podjetnost in podjetništvo na podjetniške namere študentov - primerjava študentov, vključenih v programe podjetniškega izobraževanja, s preostalimi študenti v terciarnem izobraževanju v Sloveniji
Tanja Zdolšek Draksler, 2018, doktorska disertacija

Opis: Stopnja brezposelnosti mladih je v EU do nedavnega več let naraščala. Slovenija je problem brezposelnosti mladih delno zajezila, a mladi še vedno ostajajo družbena skupina v slabšem položaju. Posledično so v politiki zaposlovanja mladi postali prioritetna skupina. Znano je, da podjetništvo prispeva k gospodarski rasti in k ustvarjanju delovnih mest, zato je v zadnjih desetletjih znatno pridobilo na veljavi. Večina držav EU prioritetno promovira podjetništvo. Glavno vprašanje politike ostaja, kako spodbuditi podjetniško aktivnost. Politike, ki vključujejo podjetništvo in osebe, ki spadajo v družbeno skupino v slabšem položaju, imenujemo vključujoče politike. Ključnega pomena za podjetniško aktivnost je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer. Oboje lahko mladi pridobijo in razvijejo skozi podjetniško izobraževanje. V Sloveniji je trend, da se mladi dolgo izobražujejo. Veliko jih je vključenih v terciarno izobraževanje, uvedba podjetniškega izobraževanja v formalno izobraževanje zato predstavlja možnost podjetniško izobraziti veliko mladih. Podjetniško izobraževanje se sicer v slovenski izobraževalni sistem uvaja počasi, tako je še vedno redkost. Zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetništva ter podjetniško izobraževanje so danes prioritetna področja, za katera so sprejeti ukrepi, ki jih na evropski ravni navaja strategija Evropa 2020, na nacionalni ravni pa skladno z evropsko Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. V doktorski disertaciji smo nadaljevali z analizo teorije podjetništva, se osredotočili na podjetnika kot posameznika in na značilnosti podjetništva v Sloveniji ter analizirali stanje podjetništva med mladimi. Sledilo je preučevanje podjetniškega izobraževanja. V teoretičnem delu smo izvedli manjšo kvalitativno raziskavo stanja podjetniškega izobraževanja na visokošolski ravni formalnega izobraževanja v Sloveniji. Nadaljevali smo s pripravo pregleda znanstvenih raziskav, ki preučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere in preučili teorijo preučevanja podjetniških namer skozi sociološko-psihološki vidik. Na osnovi analize teorije smo se odločili, da bomo lastno empirično raziskavo gradili na Ajznovi teoriji načrtovanega vedenja (TPB). Izobraževanje za podjetnost in podjetništvo poleg spodbujanja podjetniških namer, ustvarja podjetniške kompetence, zato nas je zanimal tudi vpliv na podjetniške kompetence. Za začetek smo analizirali teorijo kompetenc in kompetenčni pristop, ki predstavlja teoretično podlago glede kompetenc posameznikov. Nadaljevali smo z analizo managerskih kompetenc in analizirali več modelov podjetniških kompetenc, katerih kompetenčne konstrukte smo prevzeli in priredili za preučevanje podjetniških kompetenc v lastni empirični raziskavi. Na podlagi teoretičnih spoznanj smo pripravili konceptualno raziskovalni model. S kvantitativno študijo smo ugotavljali ali podjetniško izobraževanje vpliva na podjetniške namere in kompetence študentov. Uporabljena metodologija raziskave je kvazi-eksperiment, raziskovalni vzorec pa v predraziskavi in poraziskavi sestavljata preučevana skupina (študenti vključeni v podjetniško izobraževanje) in kontrolna skupina (študenti, ki niso vključeni v podjetniško izobraževanje). Čeprav smo potrdili, da je konceptualni raziskovalni model ustrezen in da nekateri preučevani dejavniki vplivajo na podjetniške namere, pri študentih vključenih v podjetniško izobraževanje ni bilo zaznati višje stopnje podjetniških namer niti podjetniških kompetenc. Smo pa ugotovili, da so med študenti študijske usmeritve podjetništvo in študenti neposlovnih študijskih usmeritev značilne razlike. Konceptualno raziskovalni model je potrjen za nadaljno uporabo. Prav tako je bilo statistično potrjeno, da so dejavniki TPB in podjetniške kompetence medsebojno povezani. Raziskava predstavlja temelj za nadaljno raziskovalno delo s področja podjetniškega izobraževanja, podjetniških namer in podjetniških kompetenc.
Ključne besede: podjetniško izobraževanje, podjetniške namere, podjetniške kompetence, terciarno izobraževanje, brezposelnost mladih
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 1072; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

2.
PROBLEMATIKA FINANCIRANJA TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA
Nataša Čmer, 2016, magistrsko delo

Opis: Terciarno izobraževanje v Sloveniji zajema višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Slednje se izvaja na treh bolonjskih stopnjah (prva je dodiplomska, druga in tretja pa podiplomski). Naloga predstavlja razširjen pogled na problematiko financiranja terciarnega izobraževanja tako z vidika zagotavljanja zadostnih sredstev za financiranje višje- in visokošolskih ustanov, kot z vidika zagotavljanja zadostnih sredstev za plače in nagrajevanje visokošolskih učiteljev ter sodelavcev, oba vidika pa primerja s švedskimi in ameriškimi sistemi. Poglavja v prvem delu naloge smiselno prikazujejo pravno ureditev in načine financiranja ter njuno primerjavo s Švedsko in Združenimi državami Amerike, v drugem delu pa ureditev sistema plač v terciarnem izobraževanju, prav tako v primerjavi z omenjenima državama, saj so visokošolski učitelji in sodelavci v javnih višje- ter visokošolskih zavodih del sistema plač javnih uslužbencev in zato plačani po sistemu uvrstitve v plačne razrede.
Ključne besede: terciarno izobraževanje, višje šolstvo, visoko šolstvo, sistem plač v javnem sektorju.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1125; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
SEGMENTIRANJE ODJEMALCEV IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Zdenka Grlica, 2016, magistrsko delo

Opis: Različni dejavniki v okolju in tudi znotraj samih izobraževalnih organizacij so privedli do padanja števila vpisanih študentov. Izvajalci izobraževalnih storitev se z nastalimi razmerami različno soočajo. Ena od možnosti, ki jim je na voljo, so tudi na osnovi dobro zasnovanih strateških načrtov izpeljane promocijske akcije. Izhodišče za pripravo strateških načrtov promocije je seveda poznavanje razmer na trgu, lastnih prednosti in slabosti ter ciljnih skupin. V teoretičnem delu smo zato najprej predstavili pojem, pomen in proces strateškega marketinga v izobraževanju, in sicer od strateške analize in diagnoze, strateškega načrtovanja marketinga do izvajanja in nadzora. Podali smo teoretična izhodišča za segmentiranje in določanje ciljnih trgov in segmentiranje umestili v okvir strateškega marketinga. V empiričnem delu smo predstavili rezultate primarne raziskave. V raziskavo smo vključili redne in izredne študente treh izobraževalnih organizacij s sedežem v Celju, ki izvajajo študijske programe ekonomske smeri z različnimi stopnjami končne izobrazbe na dodiplomskem študiju. Na osnovi načina študija smo a priori oblikovali šest segmentov. Pri zbiranju podatkov smo se odločili za kvantitativno metodo anketiranja. Kot tehniko anketiranja smo izbrali osebno anketiranje, ki smo ga izvedli novembra 2015 in januarja 2016. V empirični del raziskave smo vključili 389 pravilno izpolnjenih vprašalnikov. Podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programske opreme SPSS, verzija 20.0. V raziskavi smo opravili opisno oziroma deskriptivno analizo, analizo variance in (multiplo) diskriminantno analizo. Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca in spremenljivk, na primer frekvence, deleže, povprečne vrednosti in standardne odklone. Z analizo variance smo preverili enakost povprečij štirih skupin odvisnih spremenljivk – demografskih, socioekonomskih, psihografskih in vedenjskih – glede na neodvisno spremenljivko način študija. S tem smo dobili informacije, ali so razlike v povprečjih odvisnih spremenljivk statistično značilne (oziroma ali jih lahko posplošimo na populacijo, ki jo proučujemo). Najprej smo z izrisom histogramov preverili, ali se odvisne spremenljivke normalno porazdeljujejo, nato pa preverili enakost oziroma homogenost varianc z Levenovim testom. Glede na dobljene rezultate Levenovega testa smo preizkus enakosti povprečij izvedli s pomočjo Welchovega testa. Ker nas je zanimalo, med katerimi segmenti prihaja do statistično značilnih razlik, smo v nadaljevanju opravili post hoc Tukeyjev test. Najprej smo iskali statistično značilne razlike med segmentoma rednih in izrednih študentov znotraj posamezne izobraževalne organizacije, nato med dvema izobraževalnima organizacijama oziroma njihovimi pari. Z (multiplo)diskriminantno analizo smo želeli ugotoviti, po katerih odvisnih spremenljivkah se opredeljeni segmenti najbolj razlikujejo. Najprej smo z Boxovim M-testom preverili enakost variančno-kovariančnih matrik. Nato smo določili relativno pomembnost diskriminantnih spremenljivk in koeficient kanonične korelacije ter statistično značilnost diskriminantnih spremenljivk. Sledil je izračun korelacijskih koeficientov med diskriminantnimi in merjenimi spremenljivkami. Na osnovi rezultatov opravljenih analiz smo opravili primerjavo med segmenti in potrdili le eno od treh hipotez, ki so se nanašale na pojav statistično značilnih razlik glede treh skupin spremenljivk med segmenti znotraj izobraževalnih organizacij. Segmenti študentov se statistično značilno razlikujejo glede na vedenjske spremenljivke znotraj posamezne izobraževalne organizacije. Na drugi strani smo potrdili vse hipoteze, ki so se nanašale na pojav statistično značilnih razlik glede štirih skupin spremenljivk med segmenti med izobraževalnimi organizacijami.
Ključne besede: terciarno izobraževanje, marketing, strateško načrtovanje, segmentiranje, anketiranje, statistično značilne razlike
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 829; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

4.
PRAVNA UREDITEV TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Peter Papež, 2015, diplomsko delo

Opis: Terciarno izobraževanje v Republiki Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje, ki ga ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) in visokošolsko izobraževanje, ki je urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis). Oba podsistema izobraževanja sta med seboj povezana, saj ju povezuje sistem prehajanja študentov z višje na visoko raven, sistem zagotavljanja kakovosti, katerega nalogo opravlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in delno tudi programska sorodnost ter institucionalna umestitev. Diplomsko delo obravnava in predstavlja pravno ureditev terciarno izobraževanje v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZVis in ZVSI, vključeno s poglavjem, ki opisuje vpliv Evropske unije na terciarno izobraževanje v državah članicah. Poglavja se smiselno vsebinsko povezujejo in bralcu na enostaven in razumevajoč način predstavijo pravno ureditev terciarnega izobraževanje v Republiki Sloveniji in zakonske določbe ZVis in ZVSI, podkrepljene z ostalo literaturo, tabelami in slikami. V diplomskem delu so v podpoglavjih obravnavani pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov in višjih šol, izobraževanje pod enakimi pogoji in učni jezik, statusna opredelitev in organi visokošolskih zavodov in višjih šol, javna veljavnost izobrazbe, študijski programi in oblike študija, vpis in razpis za vpis, Nacionalni program v visokem šolstvu, Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, NAKVIS, zaposleni, študenti, financiranje, evidence in dokumentacija ter nadzor.
Ključne besede: terciarno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, visoko šolstvo, višje strokovno izobraževanje, višje šolstvo, Zakon o visokem šolstvu (ZVis), Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 1054; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (538,45 KB)

5.
Zaposljivost diplomantov družboslovja in humanistike
Robert Presker, 2013, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bila analiza problematike prehajanja mladih iz sistema terciarnega izobraževanja na trg dela. Pri tem smo se osredotočili na diplomante družboslovja in humanistike. Na teoretičnih osnovah moderne družbe tveganja in pojma prekarnega življenja smo predstavili trende ekspanzije visokega šolstva v Sloveniji in EU ter s tem povezane težave v strukturnem neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri trenutni trendi sovpadajo s stanjem, ki vlada med diplomanti družboslovja in humanistike. S sekundarno analizo ankete, izvedene med diplomanti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, smo preverjali pet raziskovalnih vprašanj, ki so obravnavala zadovoljstvo diplomantov s študijskimi programi in pridobljenimi kompetencami, povezavo med zadovoljstvom in časom iskanja prve zaposlitve oz. zaposlitvenim statusom, skladnost zaposlitev diplomantov z njihovim strokovnim področjem ter stopnjo formalne izobrazbe, samodeklarirano fleksibilnost in stalnost oz. prekarnost prvih zaposlitev. Rezultati so pokazali, da med diplomanti družboslovja in humanistike rahlo prevladuje nezadovoljstvo s študijskimi programi in da diplomanti, ki prej dobijo zaposlitev, tendenčno izražajo višje zadovoljstvo s študijem. Nadalje smo ugotovili, da diplomanti, ki se čutijo bolj kompetentne, prej najdejo prvo zaposlitev ter da je bilo v času anketiranja med tistimi, ki niso imeli statusa rednega študenta, redno zaposlenih (nedoločen in določen čas) 53,8 %, brezposelnih pa 14,3 %. Velika večina (85,1 %) dobi prvo zaposlitev v vsaj širšem okviru svojega področja študija, ta zaposlitev pa je praviloma (80,6 %) tudi skladna z doseženo stopnjo izobrazbe. Rezultati so pokazali tudi, da velika večina (94,3 %) na trg dela vstopa v prekarnih oz. negotovih oblikah zaposlitev.
Ključne besede: družba tveganja, prekarnost, terciarno izobraževanje, brezposelnost, trg dela
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 3164; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1011,62 KB)

6.
UČINKOVITOST IZOBRAŽEVANJA NA FAKULTETI ZA ORGANIZACIJSKE VEDE SKOZI OČI DIPLOMIRANCA
Anita Torkar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana učinkovitost terciarnega izobraževanja v Sloveniji, nato pa izdelana raziskava na primeru učinkovitosti izobraževanja na Fakulteti za organizacijske vede. V raziskavi je sodelovalo 60 diplomantov Fakultete za organizacijske vede, ki so svoj dodiplomski študij zaključili po bolonjski stopnji. Raziskovali smo, kakšno je splošno zadovoljstvo študentov oziroma diplomantov s celotnim potekom izobraževanja, s samo učno snovjo, ki so jo obravnavali tekom študija, s predavanji in načinom podajanja snovi, ter z materiali, ki so jim bili dostopni med študijem na tej fakulteti. Poleg zadovoljstva smo od diplomantov želeli izvedeti, kaj bi oni sami spremenili, da bi bil študij še učinkovitejši in s tem diplomanti konkurenčnejši na trgu dela. Vprašali pa smo jih tudi, kakšen je sedaj njihov status, saj smo želeli izvedeti, koliko izmed njih je že zaposlenih in na katerem delovnem mestu so se znašli z dano izobrazbo, koliko je nezaposlenih in koliko jih ima še vedno status študenta. Zanimal nas je tudi njihov odnos do bega možganov, ki je v tem času vse bolj aktualna problematika slovenskega trga dela, saj vse več kadra odhaja iskati zaposlitev v tujino.
Ključne besede: - učinkovitost izobraževanja - terciarno izobraževanje - trg dela - beg možganov
Objavljeno: 17.09.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici