| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SOCIALNO-EKONOMSKIH SPREMEMB V OBČINAH BRASLOVČE IN POLZELA PO LETU 1991
Tamara Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem primerjala socialno-ekonomske spremembe v občinah Braslovče in Polzela po letu 1991. Občini sta v letu 2008 praznovali deseto obletnico obstoja. Ležita v Spodnji Savinjski dolini ob reki Savinji. Naravnogeografsko ju zaznamuje razgiban relief in zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Demografsko sta občini precej podobni. Število prebivalcev se v obeh občinah povečuje, povečuje se tudi število dnevnih migrantov in število zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih. Značilno je staranje prebivalstva. V času obstoja sta občini doživeli številne spremembe na področju gospodarstva, na katere so vplivali svetovni gospodarski trendi, kot sta procesa terciarizacije in deindustrialzacije. Pomen kmetijstva se v občinah zmanjšuje, z njim se ukvarja vedno manj delovno aktivnega prebivalstva. Največji vpliv na razvoj občine Polzela imata Tovarna nogavic in Garant, ki zaposlujeta največ lokalnega prebivalstva. Kljub velikemu vplivu proizvodnih dejavnosti, pa se v občinah povečuje pomen storitev. V občinah delujeta dve osnovni šoli s podružnicami. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno in socialno varstvo. Braslovče in Polzela imata velik turistični potencial, vendar le-ta ostaja v veliki meri neizkoriščen. V obeh občinah se povečuje število podjetij, prihodek na podjetje in bruto investicije. S SWOT analizo sem ugotovila, da ima občina Polzela več možnosti za razvoj v prioritetno razvojno področje.
Ključne besede: Polzela, Braslovče, terciarizacija, kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, uslužnostne dejavnosti.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 1601; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (10,56 MB)

2.
3.
GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Helena Povh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede: deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1709; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

4.
Prireditve v Celju
Jernej Vreže, 2016, diplomsko delo

Opis: Prireditev je širok pojem. Definicij in delitev je praktično toliko, kot je avtorjev, ki se s tem področjem ukvarjajo. Zato smo v diplomskem delu najprej razčlenili in definirali, kaj prireditev sploh je. V nadaljevanju smo se osredotočili na prireditve v mestu Celje. Poleg prireditev smo na kratko opisali tudi mesto Celje, njegov gospodarski razvoj in zgodovino, ki obiskovalcem ponuja mnogo zanimivih turističnih točk, organizatorjem prireditev pa vsebino, ki jo lahko vključijo v pripravo različnih vrst prireditev. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, s katero smo ugotavljali socialno strukturo obiskovalcev prireditev v Celju, njihov namen obiska prireditev ter njihovo zadovoljstvo z izbiro in vsebino prireditev.
Ključne besede: prireditev, terciarizacija, event city, Celje
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

5.
STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE PO LETU 1991
Darja Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 416; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici