| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19
Vita Živko, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«. Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 188; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (826,13 KB)

2.
Uporaba živali v resocializacisjkih programih za obsojene osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Rebeka Ratej, 2023, diplomsko delo

Opis: Terapija s pomočjo živali (AAT) je postala priznana kot obetavna intervencija v različnih okoljih, tudi v kazenskih ustanovah. Diplomsko delo obravnava uporabo terapije s pomočjo živali v zaporih ter se osredotoča na njene prednosti in izzive. Cilj tega dela je raziskati učinke AAT na obsojence s poudarkom na možnostih resocializacije, izboljšanja duševnega zdravja in zmanjšanja stopnje povratništva. Predstavljene bodo oblike resocializacije, ki se izvajajo v zaporih. Sledi opis vezi med človekom in živaljo ter zgodovina uporabe živali za resocializacijske namene. Podrobno so bile preučene različne vrste resocializacijskih programov s pomočjo živali v zaporu. Ugotovitve te študije potrjujejo koristi AAT, vključno s čustveno podporo, izboljšanimi socialnimi veščinami, zmanjšano agresijo in izboljšanimi rezultati resocializacije. S priznavanjem izzivov ter raziskovanjem strategij za izvajanje in trajnost programa lahko zapori izkoristijo moč terapije s pomočjo živali za spodbujanje pozitivnih sprememb pri obsojencih. Prihodnje raziskave bi morale preučevati dolgoročne učinke AAT in njeno vlogo pri spodbujanju uspešne ponovne vključitve v družbo, kar bi na koncu prispevalo k splošnemu dobremu počutju obsojencev in skupnosti, v katero se vrnejo po izpustitvi. Ugotovitve kažejo, da ima terapija s pomočjo živali kot terapevtski ukrep v zaporih velik potencial.
Ključne besede: obsojenci, resocializacija, terapije, živali, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 197; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Povezava med osebnostnimi motnjami in prestopništvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aljaž Škofljanec, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med osebnostnimi motnjami in prestopništvom ter na kratko oriše oblike terapij za prestopnike. S proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo želeli dokazati povezavo med A, B in C skupino osebnostnih motenj in prestopništvom ter vpliv komorbidnosti oziroma kombinacij več osebnostnih motenj in zlorabe nedovoljenih substanc na prestopniško vedenje. Pri tem smo potrdili, da dejansko obstaja povezava med izvajanjem kaznivih dejanj in prestopniki z osebnostnimi motnjami skupine A in B, povezave med prestopništvom in osebnostnimi motnjami skupine C pa še niso dovolj raziskane in jih nismo mogli v celoti potrditi, tudi zato, ker osebnostne motnje skupine C že v osnovi temeljijo na strahu in zaskrbljenosti in tako redkeje vodijo do kaznivih dejanj. Predvidevali in potrdili smo, da več osebnostnih motenj v povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc vodi v prestopništvo. Vse to smo prikazali s primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo prestopnike z osebnostnimi motnjami, na kratko orišejo njihovo življenje ter vrsto kaznivega dejanja. Na osnovi pregledane literature lahko trdimo, da je povezava med kaznivimi dejanji in odvisnostjo od nedovoljenih substanc zelo izrazita, saj so številne študije potrdile, da so posamezniki, ki so bili odvisni od nedovoljenih substanc, izražali več psihopatskih lastnosti, imeli so specifične osebnostne profile in so bili storilci kaznivih dejanj. V diplomskem delu na kratko opišemo še oblike terapij, ki bi prestopnikom omogočile vpogleg v lastno notranjost, jih odvrnile od novih prestopniških dejanj in jim pomagale pri hitrejši ponovni vključitvi v družbo. Te teme na začetku nismo imeli namena raziskati, a se je med pregledovanjem literature izkazala njena pomembnost, zato smo jo vključili v diplomsko delo.
Ključne besede: prestopništvo, osebnostne motnje, kazniva dejanja, komorbidnost, zloraba nedovoljenih substanc, terapije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Intervencije za izboljšanje oksigenacije pri ne-intubiranih kritično bolnih s COVIDOM-19
Sara Dejanović, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zadostna oksigenacija je pri kritično bolnih, okuženih s koronavirusno boleznijo 2019, za preživetje izrednega pomena. Pogosto sta za zagotavljanje optimalne oksigenacije potrebni endotrahealna intubacija in invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je, da se s posameznimi aktivnostmi in intervencijami za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih zmanjša potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji. V zaključnem delu želimo predstaviti najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Prav tako smo uporabili metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in Google Scholar. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 18 raziskav. Najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 so: (1) obračanje neintubiranega pacienta na trebuh, (2) uporaba neinvazivne mehanske ventilacije, (3) aplikacija inhalacijskega dušikovega oksida, (4) nosna kanila z visokim pretokom. Razprava in zaključek: Potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji se lahko ob pravočasni uvedbi intervencij za izboljšanje oksigenacije bistveno zmanjša.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, koronavirus, neinvazivne metode izboljšanja oksigenacije
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije
Aleš Belec, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zgodnja mobilizacija je niz intervencij na področju zdravstvene nege. Še posebej pride prav na oddelkih intenzivne terapije. Zgodnja mobilizacija ima vpliv na izboljšano mišično moč, funkcionalno neodvisnost, skrajšano trajanje delirija in mehanske ventilacije. Posledično se skrajša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je raziskati pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije. Metode: V diplomskem delu smo pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali z diagramom PRISMA; v pomoč so nam bili Boolovi operaterji, ključne besede, vključitveni in izključitveni kriteriji ter limiti. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 302 zadetka. Za našo raziskavo jih je bilo primernih 15. Rezultati pregleda literature so pokazali, da se je zaradi zgodnje mobilizacije zmanjšal pojav šibkosti, ki je povezana s hospitalizacijo na oddelkih intenzivne terapije; prav tako so bili izboljšani mišična moč, funkcionalna zmogljivost in mobilnost ob odpustu. Razprava in zaključek: V naši raziskavi o pomenu zgodnje mobilizacije odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije smo ugotovili, da ima zgodnja mobilizacija kritično bolnega pacienta ugoden vpliv. Skrajša se trajanje hospitalizacije in posledično tudi zapletov. Izboljšano je dolgoročno mobilno stanje pacienta.
Ključne besede: zgodnja mobilizacija, odrasla oseba, okrevanje, oddelki intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (936,55 KB)

6.
Monitoring obtočil s tehnologijo escco
Mitja Hari, 2023, magistrsko delo

Opis: Neinvazivni hemodinamski monitoring je vedno bolj priljubljena metoda za opazovanje spremenljivk hemodinamike pri bolnikih v enotah intenzivne terapije. Pomaga pri odkrivanju sprememb v hemodinamiki ter diagnosticirati njihove osnovne vzroke.
Ključne besede: hemodinamski monitoring, neinvazivni hemodinamski monitoring, aplikacija terapije, neinvazivno ventilirani bolniki, invazivno ventilirani bolniki
Objavljeno v DKUM: 28.06.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
Vpliv invazivne pljučne aspergiloze pri kritično bolnih s covid-19 na izid zdravljenja v enoti intenzivne terapije
Luka Knez, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je leta 2020 močno pretresla svetovno javnost z najrazličnejšimi oblikami obolevnosti. Invazivna pljučna aspergiloza kot sekundarna okužba kritično bolnih s covidom-19 predstavlja traheobronhialno okužbo z glivo rodu Aspegilus. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati izbrano literaturo ter raziskati, kako invazivna pljučna aspergiloza pri kritično bolnih s covidom-19 vpliva na izid zdravljenja v enoti intenzivne terapije.
Ključne besede: covid-19, invazivna pljučna aspergiloza, kritično bolni, enota intenzivne terapije.
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Mobilne aplikacije za apliciranje medikamentozne terapije
Renata Jevšnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za dober izzid zdravljenja pri pacientu je pomembno, da zdravstveno osebje pacientu aplicira pravo medikamentozno terapijo v pravem odmerku. Pri tem lahko uporabimo mobilne aplikacije, ki omogočajo hiter dostop do informacij in omogočijo računanje odmerkov medikamentozne terapije. Cilj zaključnega dela je bil poiskati relavantne in ustrezne mobilne aplikacije, ki zdravstvenim delavcem omogočajo izračun ustreznih odmerkov. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. Izvedli smo pregled mobilnih aplikacij v mobilni trgovini Google Play. Mobilne aplikacije, ki smo jih vključili v končno analizo, so bile s strani treh zdravstvenih delavcev ocenjene z uporabo uMARS (angl. User Version of the Mobile Application Rating Scale) lestvice. Prav tako smo preverili ustreznost izračunov mobilnih aplikacij z uporabo šestih kliničnih primerov. Rezultati: Pri iskanju mobilnih aplikacij v Google Play spletni trgovini smo našli 250 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 11 mobilnih aplikacij. Najvišjo skupno povprečno oceno (M = 4,3; SD = 0,6) je prejela mobilna aplikacija Infusions plus: infusion rate calculator, najnižjo skupno povprečno oceno (M = 3,0; SD = 0,4) pa mobilni aplikaciji Medical calculators in Infusion rate calculator. Na podlagi kliničnih primerov smo ugotovili, da vse mobilne aplikacije izračunajo ustrezne odmerke. Razprava in sklep: Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo kakovostne in ustrezne mobilne aplikacije, ki temeljijo na dokazih in so bile analizirane s strani strokovnjakov. Mobilne aplikacije slednjim omogočajo hiter izračun potrebnih odmerkov, kar vpliva na varno aplikacijo in omogoča kakovostno oskrbo pacientov.
Ključne besede: medikamentozna terapija, mobilno zdravje, odmerjanje medikamentozne terapije, aplikacija medikamentozne terapije
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Dejavniki tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije COVIDA-19 pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije
Lisa Henkel, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija koronavirusa 19 (COVID-19) je v letu 2020 zajela cel svet. Zdravstveno osebje je dosegalo tako psihične kot fizične meje zmogljivosti. Medicinske sestre so bile postavljene pred nove izzive, predvsem v enotah intenzivne terapije. V tem času se je pojavljalo veliko izgorelosti med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne terapije in drugih oddelkih. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti dejavnike tveganja za pojav sindroma izgorelosti v času pandemije pri medicinskih sestrah v enotah intenzivne terapije. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Strokovno literaturo smo zbrali v treh mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect. Pri pregledu znanstvenih virov je bila uporabljena deskriptivna metoda, upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA-diagrama. Rezultati: V bazah smo našli 319 relevantnih strokovnih člankov, v analizo smo jih vključili 15. Analizo vsebine smo prikazali v tabeli, s pomočjo sintezne tabele smo predstavili skupne karakteristike raziskav. Razprava in sklep: V večini raziskav je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo covida-19 v enotah intenzivne terapije povečalo število medicinskih sester s sindromom izgorelosti. Na to so vplivali kadrovska stiska, pomanjkanje materiala in zaščitne opreme terstrah, da bi okužili domače. Ključnega pomena za preprečevanje sindroma izgorelosti souvedba programov na delovnih mestih, psihološka podpora in tehnike sproščanja, saj bi na ta način lahko zmanjšali število prizadetih.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, COVID-19, enota intenzivne terapije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Timsko delo in interakcije zaposlenih v enoti intenzivne terapije
Špela Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Timsko delo, dobri medsebojni odnosi in kakovostna obravnava so na vseh področjih dela v zdravstvu izrednega pomena, še posebej v enotah intenzivne terapije, kjer je zdravstveno stanje obolelih življenjsko ogrožajoče, obravnava pa zahteva specialna znanja s področja intenzivne terapije. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvantitativno presečno raziskavo, instrument je bil anketni vprašalnik. Le-ta je bil razdeljen med 80 zaposlenih v zdravstveni negi v dveh različnih okoljih: v enoti intenzivne interne medicine in v covid intenzivni terapiji javnega zavoda. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je medsebojna komunikacija v timu covid intenzivne terapije ustreznejša kot na oddelku za intenzivno interno medicino. Anketirani v covid intenzivni terapiji se v trenutnem timu dobro počutijo, so pozitivno naravnani ter medsebojno solidno in odkrito komunicirajo. Na Oddelku za intenzivno interno medicino so rezultati v vseh trditvah zelo razpršeni, to pomeni, da so anketirani različnih mnenj in imajo na medsebojne odnose v timu različen pogled. Anketirani na Oddelku za intenzivno interno medicino se statistično značilno počutijo bolj obremenjene kot anketirani v covid intenzivni terapiji. Razprava in sklep: Delo v enoti intenzivne terapije zahteva multidisciplinarni pristop z visoko mero medsebojnega sodelovanja in sistematične organizacije. Ugotovili smo, da ne glede na to, v kakšnih pogojih dela delaš oz. s kakšnimi nepredvidljivimi situacijami se na delovnem mestu srečuješ, je pomembno, da imaš ob sebi ekipo oz. tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakršni situaciji obrneš, poiščeš pomoč, zaupanje in oporo.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, timsko delo, komunikacija, SARS CoV-2
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (909,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici