1. Preprečevanje poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije: pregled literatureRebeka Strehar, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Poškodba zaradi pritiska nastane zaradi dolgotrajnega pritiska, trenja, vlage in drugih dejavnikov, kar je še posebej pogosto pri pacientih v enoti intenzivne terapije. 60,8 % poškodb zaradi pritiska nastane v enoti intenzivne terapije. V Sloveniji incidenca znaša 9,13 %. Namen zaključnega dela je narediti pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja preprečevanja poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije.
Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL Complete (EBSCOhost), ScienceDirect (Elsevier), PubMed in Web of Science. Potek pregleda je prikazan s PRISMA diagramom. Kritična ocena kakovosti člankov je bila opravljena z ocenjevalnim orodjem in orodjem za oceno projektov izboljšanja kakovosti. Izvedena je bila analiza in sinteza izbranih člankov s pomočjo evalvacijske ter sintezne tabele.
Rezultati: Izmed 134 člankov smo v pregled literature vključili 10 člankov, ki odgovarjajo na naše raziskovalno vprašanje. V enoti intenzivne terapije so najpogosteje uporabljeni ukrepi preprečevanja poškodbe zaradi pritiska ohranjanje integritete kože, ustrezen prehranski status, intervencije v povezavi z lego pacienta in organizacija dela.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, kako svežnji ukrepov bistveno pripomorejo k zmanjšanju incidence poškodbe zaradi pritiska. S pomočjo izbranih člankov smo opisali najpogostejše ukrepe preprečevanja poškodbe zaradi pritiska v enoti intenzivne terapije. Menimo, da so na opisanem področju potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: poškodba zaradi pritiska, enota intenzivne terapije, preventiva, incidenca
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (782,46 KB) |
2. Zapleti povezani z bolnišničnim transportom kritično bolnegaMaja Draganič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom.
Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 71
Celotno besedilo (631,49 KB) |
3. Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19Vita Živko, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaradi covida-19 so bili številni pacienti sprejeti v enoto intenzivne terapije. Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE (EBSCO), CINAHL (Ultimate), Cochrane Library in Web of Science. Vključili smo polno dostopne sistematične preglede kohortnih raziskav ali raziskav primerov s kontrolami, posamezne kohortne raziskave ali raziskave primerov s kontrolami ter opisne raziskave v angleškem jeziku. Izbrani članki vključujejo odraslo populacijo. Časovno smo se omejili na obdobje od leta 2019 naprej. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Raziskave smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele in jih kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ocenili smo enajst kohortnih raziskav in en sistematični pregled kohortnih raziskav. Z vsebinsko analizo smo oblikovali glavno kategorijo: »Dejavniki tveganja za sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost pri pacientih s covidom-19« in 4 podkategorije: »nespremenljivi dejavniki tveganja«, »spremenljivi dejavniki tveganja«, »pridružene bolezni« ter »odzivi in zapleti«.
Diskusija in zaključek: Različni dejavniki tveganja in komorbidnosti, kot so moški spol, višja starost, povečana telesna teža, prisotnost hipertenzije, sladkorna bolezen, kajenje, ledvične bolezni in posamezni zapleti, vplivajo na pogostejši sprejem v enoto intenzivne terapije in umrljivost bolnikov s covidom-19.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, enota intenzivne terapije, umrljivost, covid-19
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 98
Celotno besedilo (826,13 KB) |
4. Uporaba živali v resocializacisjkih programih za obsojene osebe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRebeka Ratej, 2023, diplomsko delo Opis: Terapija s pomočjo živali (AAT) je postala priznana kot obetavna intervencija v različnih okoljih, tudi v kazenskih ustanovah. Diplomsko delo obravnava uporabo terapije s pomočjo živali v zaporih ter se osredotoča na njene prednosti in izzive. Cilj tega dela je raziskati učinke AAT na obsojence s poudarkom na možnostih resocializacije, izboljšanja duševnega zdravja in zmanjšanja stopnje povratništva. Predstavljene bodo oblike resocializacije, ki se izvajajo v zaporih. Sledi opis vezi med človekom in živaljo ter zgodovina uporabe živali za resocializacijske namene. Podrobno so bile preučene različne vrste resocializacijskih programov s pomočjo živali v zaporu. Ugotovitve te študije potrjujejo koristi AAT, vključno s čustveno podporo, izboljšanimi socialnimi veščinami, zmanjšano agresijo in izboljšanimi rezultati resocializacije. S priznavanjem izzivov ter raziskovanjem strategij za izvajanje in trajnost programa lahko zapori izkoristijo moč terapije s pomočjo živali za spodbujanje pozitivnih sprememb pri obsojencih. Prihodnje raziskave bi morale preučevati dolgoročne učinke AAT in njeno vlogo pri spodbujanju uspešne ponovne vključitve v družbo, kar bi na koncu prispevalo k splošnemu dobremu počutju obsojencev in skupnosti, v katero se vrnejo po izpustitvi. Ugotovitve kažejo, da ima terapija s pomočjo živali kot terapevtski ukrep v zaporih velik potencial.
Ključne besede: obsojenci, resocializacija, terapije, živali, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. Povezava med osebnostnimi motnjami in prestopništvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Škofljanec, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med osebnostnimi motnjami in prestopništvom ter na kratko oriše oblike terapij za prestopnike.
S proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo želeli dokazati povezavo med A, B in C skupino osebnostnih motenj in prestopništvom ter vpliv komorbidnosti oziroma kombinacij več osebnostnih motenj in zlorabe nedovoljenih substanc na prestopniško vedenje. Pri tem smo potrdili, da dejansko obstaja povezava med izvajanjem kaznivih dejanj in prestopniki z osebnostnimi motnjami skupine A in B, povezave med prestopništvom in osebnostnimi motnjami skupine C pa še niso dovolj raziskane in jih nismo mogli v celoti potrditi, tudi zato, ker osebnostne motnje skupine C že v osnovi temeljijo na strahu in zaskrbljenosti in tako redkeje vodijo do kaznivih dejanj. Predvidevali in potrdili smo, da več osebnostnih motenj v povezavi z zlorabo nedovoljenih substanc vodi v prestopništvo. Vse to smo prikazali s primeri iz resničnega življenja, ki prikazujejo prestopnike z osebnostnimi motnjami, na kratko orišejo njihovo življenje ter vrsto kaznivega dejanja.
Na osnovi pregledane literature lahko trdimo, da je povezava med kaznivimi dejanji in odvisnostjo od nedovoljenih substanc zelo izrazita, saj so številne študije potrdile, da so posamezniki, ki so bili odvisni od nedovoljenih substanc, izražali več psihopatskih lastnosti, imeli so specifične osebnostne profile in so bili storilci kaznivih dejanj.
V diplomskem delu na kratko opišemo še oblike terapij, ki bi prestopnikom omogočile vpogleg v lastno notranjost, jih odvrnile od novih prestopniških dejanj in jim pomagale pri hitrejši ponovni vključitvi v družbo. Te teme na začetku nismo imeli namena raziskati, a se je med pregledovanjem literature izkazala njena pomembnost, zato smo jo vključili v diplomsko delo.
Ključne besede: prestopništvo, osebnostne motnje, kazniva dejanja, komorbidnost, zloraba nedovoljenih substanc, terapije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. Intervencije za izboljšanje oksigenacije pri ne-intubiranih kritično bolnih s COVIDOM-19Sara Dejanović, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zadostna oksigenacija je pri kritično bolnih, okuženih s koronavirusno boleznijo 2019, za preživetje izrednega pomena. Pogosto sta za zagotavljanje optimalne oksigenacije potrebni endotrahealna intubacija in invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je, da se s posameznimi aktivnostmi in intervencijami za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih zmanjša potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji. V zaključnem delu želimo predstaviti najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Prav tako smo uporabili metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in Google Scholar. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 18 raziskav. Najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 so: (1) obračanje neintubiranega pacienta na trebuh, (2) uporaba neinvazivne mehanske ventilacije, (3) aplikacija inhalacijskega dušikovega oksida, (4) nosna kanila z visokim pretokom.
Razprava in zaključek: Potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji se lahko ob pravočasni uvedbi intervencij za izboljšanje oksigenacije bistveno zmanjša.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, koronavirus, neinvazivne metode izboljšanja oksigenacije
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 647; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapijeAleš Belec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zgodnja mobilizacija je niz intervencij na področju zdravstvene nege. Še posebej pride prav na oddelkih intenzivne terapije. Zgodnja mobilizacija ima vpliv na izboljšano mišično moč, funkcionalno neodvisnost, skrajšano trajanje delirija in mehanske ventilacije. Posledično se skrajša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je raziskati pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije.
Metode: V diplomskem delu smo pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali z diagramom PRISMA; v pomoč so nam bili Boolovi operaterji, ključne besede, vključitveni in izključitveni kriteriji ter limiti.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 302 zadetka. Za našo raziskavo jih je bilo primernih 15. Rezultati pregleda literature so pokazali, da se je zaradi zgodnje mobilizacije zmanjšal pojav šibkosti, ki je povezana s hospitalizacijo na oddelkih intenzivne terapije; prav tako so bili izboljšani mišična moč, funkcionalna zmogljivost in mobilnost ob odpustu.
Razprava in zaključek: V naši raziskavi o pomenu zgodnje mobilizacije odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije smo ugotovili, da ima zgodnja mobilizacija kritično bolnega pacienta ugoden vpliv. Skrajša se trajanje hospitalizacije in posledično tudi zapletov. Izboljšano je dolgoročno mobilno stanje pacienta.
Ključne besede: zgodnja mobilizacija, odrasla oseba, okrevanje, oddelki intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 74
Celotno besedilo (936,55 KB) |
8. |
9. |
10. Mobilne aplikacije za apliciranje medikamentozne terapijeRenata Jevšnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Za dober izzid zdravljenja pri pacientu je pomembno, da zdravstveno osebje pacientu aplicira pravo medikamentozno terapijo v pravem odmerku. Pri tem lahko uporabimo mobilne aplikacije, ki omogočajo hiter dostop do informacij in omogočijo računanje odmerkov medikamentozne terapije. Cilj zaključnega dela je bil poiskati relavantne in ustrezne mobilne aplikacije, ki zdravstvenim delavcem omogočajo izračun ustreznih odmerkov.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. Izvedli smo pregled mobilnih aplikacij v mobilni trgovini Google Play. Mobilne aplikacije, ki smo jih vključili v končno analizo, so bile s strani treh zdravstvenih delavcev ocenjene z uporabo uMARS (angl. User Version of the Mobile Application Rating Scale) lestvice. Prav tako smo preverili ustreznost izračunov mobilnih aplikacij z uporabo šestih kliničnih primerov.
Rezultati: Pri iskanju mobilnih aplikacij v Google Play spletni trgovini smo našli 250 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 11 mobilnih aplikacij. Najvišjo skupno povprečno oceno (M = 4,3; SD = 0,6) je prejela mobilna aplikacija Infusions plus: infusion rate calculator, najnižjo skupno povprečno oceno (M = 3,0; SD = 0,4) pa mobilni aplikaciji Medical calculators in Infusion rate calculator. Na podlagi kliničnih primerov smo ugotovili, da vse mobilne aplikacije izračunajo ustrezne odmerke.
Razprava in sklep: Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo kakovostne in ustrezne mobilne aplikacije, ki temeljijo na dokazih in so bile analizirane s strani strokovnjakov. Mobilne aplikacije slednjim omogočajo hiter izračun potrebnih odmerkov, kar vpliva na varno aplikacijo in omogoča kakovostno oskrbo pacientov.
Ključne besede: medikamentozna terapija, mobilno zdravje, odmerjanje medikamentozne terapije, aplikacija medikamentozne terapije
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,18 MB) |
