Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se vsakodnevno spopadajo s kompleksnimi, izrednimi situacijami, ki nanje delujejo kot stresorji in pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja. Vir stresa predstavljajo tudi delovni pogoji na delovnem mestu, zaradi katerih medicinske sestre doživljajo nezadovoljstvo in trpijo zaradi izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela je za opredelitev področja uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. V nadaljevanju je bil v okviru raziskovalne naloge oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil s pomočjo platforme 1KA posredovan sobnim medicinskim sestram oz. medicinskim sestram ob pacientu na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok – Oddelek za intenzivno terapijo, Kliničnem oddelku za interno intenzivno medicino in Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja – enota intenzivne terapije. Rezultati: Več kot polovica vprašanih medicinskih sester se strinja s trditvijo, da slaba prilagojenost delovnega okolja zaposlenim povečuje tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Pri več kot polovici vprašanih so se v zadnjih 12 mesecih pojavili občutek izčrpanosti, nihanje razpoloženja, pomanjkanje apetita, prebavne težave, težave s spanjem, tesnoba, glavobol in bolečine v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta. Več kot polovica se je srečala tudi s padcem učinkovitosti, padcem koncentracije, upadom motivacije, delanjem napak, pozabljivostjo, jezo, nervoznostjo, občutkom ničvrednosti, razočaranjem nad sabo in z občutkom krivde. Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se za premeščanje pacientov največ poslužujejo rjuh in desk, najmanj pa pasu za premeščanje, prostostoječega premičnega dvigala in stropnega dvigala. Ti jim pogosto sploh niso na voljo. Rezultati so pokazali, da se medicinske sestre v enotah intenzivne terapije redko soočajo s konflikti, največ sicer s strani sodelavcev. Tudi verbalno ali fizično nasilje se redko pojavi s strani sodelavcev in pacientov, načeloma se z njim ne soočajo. Največ pohval anketirane medicinske sestre dobijo s strani pacientovih svojcev, pacientov, manj s strani sodelavcev in najmanj s strani managementa oddelka. Razprava in zaključek: Delo medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je močno obremenjujoče, tako fizično kot psihično, kar ima dolgoročne posledice tako za posameznike kot za organizacijo. Obremenjujoče delovno okolje, pomanjkanje potrebne opreme in slaba ergonomska prilagojenost okolja le še dodatno poslabšujejo delovne pogoje in povečujejo tveganje za izgorelost. Poskrbeti je treba tudi za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu, spodbujati boljšo komunikacijo med sodelavci in vodstvom ter povečati prepoznavnost in spoštovanje dela medicinskih sester.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, izgorelost, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (319,14 KB)

Opis: Nosilka zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnjakinja na področju zdravstvene nege je medicinska sestra. Medicinske sestre (pod pojmom je mišljena tudi moška oblika izvajalcev zdravstvene nege – zdravstveniki/tehniki zdravstvene nege) imajo na področju zdravstvenega varstva pomembno vlogo, saj skrbijo za paciente, imajo pa tudi vodilno vlogo v bolnišnicah, zdravstvenih sistemih in drugih organizacijah. Kako obdržati medicinske sestre na njihovih delovnih mestih, je globalni problem, ki pa je v enotah intenzivne terapije zaradi intenzivnega načina dela še bolj izrazit. Fluktuacija je naraščajoči problem, ki navadno nastopi zaradi nezadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev je vse pogostejši pojav v bolnišnicah po vsem svetu, predvsem pa v enotah intenzivne terapije, kjer skrb za življenjsko ogrožene paciente predstavlja več znanja, usposabljanja, kritičnega razmišljanja in več stresnih dogodkov. Poleg resnih finančnih posledic fluktuacija ogroža varnost in kakovost na področju skrbi za paciente, prihaja do prekinitev kontinuitete oskrbe, dogaja se več napak pri zdravljenju. Prepoznani problem smo v magistrskem delu želeli bolje spoznati v teoretičnem delu, kjer smo se osredotočili na razumevanje pojma fluktuacija ter predstavitev vrst, vzrokov, posledic in ukrepov za zmanjšanje prej omenjene problematike. V empiričnem delu magistrskega dela smo si želeli razjasniti trend odhajanja medicinskih sester, ki odhajajo z enot intenzivnih terapij, pridobiti uvid v splošno delovno vzdušje na omenjenih delovnih mestih ter odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko pripomogli k zadržanju medicinskih sester na svojih delovnih mestih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 71 medicinskih sester, zaposlenih na oddelkih za intenzivno terapijo III v UKC Ljubljana. Anketiranci so pri vprašanjih odprtega tipa v največji meri izpostavili, da se na svojem delovnem mestu soočajo s pomanjkanjem kadra, kar vodi v preobremenjenost zaposlenega. Motijo jih medosebni odnosi z drugimi MS in slaba organizacija dela, medtem ko nekateri niso zadovoljni tudi s svojo plačo glede na stres in odgovornost, ki jo imajo. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne povezanosti (šibko pozitivne) med določenimi občutki in počutjem na delovnem mestu ter težnjo po menjavi zaposlitve (razburjenost zaradi nečesa nepričakovanega na delovnem mestu, občutek živčnosti in stresa, občutek nezmožnosti spopadanja s stvarmi, ki jih je potrebno opraviti, občutek jeze zaradi stvari izven nadzora). Anketirani zaposleni so se v statistično značilno v manjši meri strinjali z nekaterimi trditvami v anketnem vprašalniku, kar v določeni meri kaže na nezadovoljstvo z organizacijo dela in naravo samega dela. Ugotovili smo, da večina zaposlenih pogosto ali zelo pogosto dela več ur, kot je za določeni mesec predvideno. Ugotovili smo tudi, da stres lahko vpliva na odločitev o menjavi zaposlitve, možen vzrok za stres pa so lahko psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Kot potencialna rešitev je bila v največji meri izpostavljena ravno večja kadrovska zasedba, kar bi zmanjšalo vsakodnevne psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Da pa bi več zaposlenih želelo delati v tako zahtevnem in intenzivnem okolju, je potrebno začeti pri osnovah. S poznavanjem razmer v enotah intenzivne terapije, z razumevanjem fluktuacije kot take in upoštevanjem ukrepov za njeno zmanjšanje oz. zajezitev lahko prispevamo k večjemu zadovoljstvu medicinskih sester in njihovemu zadržanju na njihovih delovnih mestih. Rezultati te raziskave bodo lahko v pomoč managerjem/vodjem v zdravstvenih ustanovah pri razumevanju in spoprijemanju s fluktuacijo ter razpolaganju s svojim zdravstvenim kadrom.
Ključne besede: fluktuacija, enota intenzivne terapije, medicinske sestre, pomanjkanje medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,94 MB)

Opis: Uvod: Nedonošenčki predstavljajo ranljivo skupino, ki je dovzetna za okužbe v enoti intenzivne terapije, zato je zmanjšanje okužb ključnega pomena pri delu medicinskih sester. Namen zaključnega dela je s pregledom literature ugotoviti, katere strategije se izvajajo za preprečevanja okužb pri nedonošenčkih v enoti za intenzivno nego in terapijo. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo o preprečevanju okužb pri nedonošenčkih v enoti intenzivne nege in terapije. Iskali smo literaturo v strokovnih bazah Web of Science, PubMed in CINAHL Ultimate. Po PRISMA diagramu smo identificirali in pregledali pridobljene raziskave. Za sintezo ugotovitev vključenih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Pridobljene raziskave smo razvrstili po ravneh, glede na hierarhijo dokazov in jim po ravneh določili moč, zanesljivost in relevantnost. Pri pisanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo tako vključili šest zadetkov. Ugotovili smo, da higiena rok pred aseptičnimi posegi in uporaba manjše dolžine centralnega venskega katetra vodi do zmanjšanja okužb. Največ okužb je bilo ugotovljenih v krvnem obtoku pri vstavitvi venskega katetra, temu je sledila mehanska ventilacija in neinvazivna ventilacija. Razprava in zaključek: Največ okužb je povzročenih v enoti pediatrične intenzivne nege in terapije, s strani zdravstvenih delavcev. Največ je prisotnih okužb krvnega sistema, za njimi pa sledijo okužbe, povzročene z mehansko ventilacijo - tako invazivno kot neinvazivno ter nazadnje bolnišnične okužbe, ko so prisotne bakterije odporne proti zdravilom. Medicinske sestre lahko s svojim znanjem o načinih preprečevanja dodatnih okužb pripomorejo, da obvarujejo nedonošene novorojenčke v intenzivni terapiji pred dodatnimi okužbami.
Ključne besede: preprečevanje okužb, nedonošenčki, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (937,69 KB)

Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom. Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh. 
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 165
Celotno besedilo (631,49 KB)