| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN KOMUNIKACIJA
Patricija Lupša, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe. Z vidika nudenja zdravstvene nege komuniciramo, da negujemo, skrbimo, dajemo informacije, pomirjamo paciente, svojce, tolažimo, da zmanjšamo strah in stres, da vprašujemo in odgovarjamo na vprašanja. Diplomsko delo obravnava komunikacijo z vidika patronažne medicinske sestre. Predstavljena so teoretična izhodišča in elementi komunikacije z vidika različnih profesionalnih vlog patronažne medicinske sestre v odnosu do razumevanja same sebe, pacienta, svojcev in sodelavcev. Poudarek smo dali tudi na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Pogovor med medicinsko sestro in pacientom ne sme biti monolog ampak dialog. Metoda: Raziskava, je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo pridobili z delno strukturiranimi vprašalniki.V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno-kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so prikazani v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne komunikacije s sodelavci in pacienti. Večina jih meni, da znajo dobro in pravilno komunicirati, v procesu komuniciranja s pacienti pa so pozorne tako na verbalno kot na neverbalno komunikacijo, zavedajo se, da mimika, gibi, geste in dejanja lahko povedo več, kot pa beseda. Vzpodbudni so rezultati raziskave, da zelo redko prihaja do konfliktov med patronažno medicinsko sestro in pacienti. Za glavni vzrok nastanka konflikta pa so navedle neupoštevanje navodil in nasvetov. Prav tako pa patronažne medicinske sestre poznajo izraz terapevtska komunikacija in se trudijo, da na takšen način komunicirajo s pacienti. Zanimivo pa je, da se zelo malo zanimajo za strokovno literaturo s področja komunikacije v zdravstveni negi. Zaključek: Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo zaključili, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne in dobre komunikacije ter ohranjanja pozitivnih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, pacient, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4948; Prenosov: 1177
.pdf Celotno besedilo (416,71 KB)

3.
Uporaba terapevtske komunikacije v zdravstveni negi
klemen Kogovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je bistveni element zdravstvene nege in jo uporabljamo, da lahko pacientom ponudimo tiste informacije, ki jih potrebujejo. Komunikacijo uporabljamo tudi, da izražamo svoje želeje, potrebe, tolažimo, pomirjamo, dajemo informacije. Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in pacientom. Poudarek smo dali terapevtski komunikaciji in njeni uporabi v praksi zdravstvene nege. Predstavljeni so elementi terapevtske komunikacije, teoretična izhodišča komunikacije in medsebojni odnosi z vidika medicinske sestre v odnosu do pacienta. Namen diplomskega dela je opisati terapevtsko komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na kirurških in internih oddelkih. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati so prikazani v obliki grafov. Rezultati. Iz rezultatov ankete je razvidno, da anketirani pri svojem delu oziroma pri sodelovanju s pacienti ne uporabljajo terapevtske komunikacije. Najpogostejše ovire pri komunikaciji so pomanjkanje časa za odkrit pogovor, nezaupljivost pacienta, ter da pacienti ne razumejo vseh informacij, ki jih dobijo. Ostale ovire so še: strah in negotovost pacienta, pomanjkanje osebnih komunikacijskih spretnosti, pomanjkanje osebnih lastnosti medicinske sestre. Zaključek. Terapevtska komunikacija vodi k dobrim medsebojnim odnosom, k dobremu počutju in je pomembna pri obravnavi pacientov.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, komunikacija, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 7087; Prenosov: 1977
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
ZDRAVSTVENA NEGA DEPRESIVNEGA STAROSTNIKA V DOMAČEM OKOLJU
Špela Andric, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana depresija pri starostnikih, ki živijo v domačem okolju. Zanimale so nas njihove potrebe, kako se na bolezen odzivajo svojci in katere so naloge patronažne medicinske sestre ob hišnem obisku. Predstavljen je normalen potek starosti in funkcioniranje starostnika v družini. Teoretično je opisana duševna motnja depresija, kakšni so njeni simptomi, kateri so dejavniki tveganja, kako pogosta je in kako se zdravi. Depresijo smo povezali tudi s samomorilnostjo in tveganjem za samomor pri starostnikih. Predstavljena je vloga patronažne medicinske sestre pri hišnem obisku starostnika z depresijo in pomembnost terapevtske komunikacije pri depresivnih pacientih. S študijo primera je predstavljena pacientka z depresijo. Izvedli smo voden pogovor in po procesu zdravstvene nege naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, da je največji problem pri depresivnih starostnikih osamljenost in socialna izolacija, ter da ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri njihovem zdravljenju, še posebej s tehnikami terapevtske komunikacije.
Ključne besede: depresija, starostnik, patronažna zdravstvena nega, samomorilnost, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2734; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (402,07 KB)

5.
Komunikacija med člani negovalnega tima na pediatričnem področju
Blaž Nemec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen in značilnosti komunikacije ter medsebojnih odnosov med člani negovalnega tima, otroki in starši ter opisali značilnosti negovalnega tima na pediatričnem področju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize tuje in domače literature. S pomočjo vprašalnika, ki je zajemal 17 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo v empiričnem delu izvedli raziskavo. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 naključno zbranih članov negovalnega tima na otroškem in kirurškem oddelku ter oddelku za bolezni ušes, nosu in grla. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da člani negovalnega tima pri svojem delu z otroki in njihovimi starši uporabljajo različne vrste komunikacije. Največkrat uporabljajo verbalno komunikacijo, neverbalno komunikacijo in terapevtsko komunikacijo. Slednje se največkrat poslužujejo. Največ težav v komunikaciji med člani negovalnega tima, otroki in straši predstavlja prestrašenost otrok in staršev ter otrokov strah pred bolnišnico. Spoznali smo, da se člani negovalnega tima zavedajo dobrih in zaupnih medsebojnih odnosov. Sklep: Dobra komunikacija in dobri medsebojni odnosi sta najpomembnejša dejavnika za dobro sodelovanje med člani negovalnega tima, otroki in starši. Pomembno vlogo pri tem pa ima tudi terapevtska komunikacija.
Ključne besede: komunikacija, medsebojni odnosi, člani negovalnega tima, otroci, starši, terapevtska komunikacija.
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1137; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1358; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

7.
Prednosti uporabe terapevtske komunikacije pri pacientu v enoti intenzivne medicine
Marija Vavh Janiš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predtavljene tehnike terapevtske komunikacije in posebnosti komunikacije v enoti intenzivne medicine. Pacient v enoti intenzivne medicine je vitalno ogrožen, je na robu življenja, zato so vse aktivnosti v zdravstveni negi usmerjene k temu, kako v najkrajšem času vzpostaviti stabilno stanje pri pacientu. Jasno je, da je doživljanje te težke situacije za pacienta zelo intenzivno in povezano s strahovi. Zdravstveni delavci v enoti intenzivne terapije si lahko pomagajo z uporabo terapevtske komunikacije in s tem dosežejo pri pacientu občutek varnosti. Pacient mora imeti občutek, da je pomemben in razumljen.
Ključne besede: Terapevtska komunikacija, kritično bolni pacient, enota intenzivne medicine, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
ODNOS IN KOMUNIKACIJA MED MEDICINSKO SESTRO IN PACIENTOM
Bojana Zamolo, 2014, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in medosebni odnosi so sestavni del našega življenja in nas spremljajo vse življenje. Vsakodnevno se srečujemo in soočamo z različnimi ljudmi s katerimi komuniciramo. S komunikacijo odnose vzpostavljamo in jih krepimo. V zdravstveni negi odnose in komunikacijo nujno potrebujemo za kontakt s pacienti. Pacient preko komunikacije izraža svoje potrebe. Medicinska sestra mu lahko pomaga pri zadovoljevanju potreb le na tak način, da pacienta razume. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti ali sta odnos in komunikacija medicinske sestre s pacienti pomembna za kakovostno obravnavo. Opisali smo medsebojni odnos in komunikacijo medicinskih sester s pacienti na osnovi medsebojnega spoštovanja. Opisali smo tudi kakšna je vloga pacienta in medicinske sestre pri vzpostavitvi odnosov, vrste odnosov in modele odnosov. V nadaljevanju smo predstavili komunikacijo v zdravstveni negi, pomen komunikacije in kot posebno tehniko komuniciranja še terapevtsko komunikacijo. Uporabili smo metodo proučevanja literature in virov in deskriptivno ali opisno metodo dela. Prišli smo do ugotovitev, da so odnosi med medicinsko sestro in pacientom ter komunikacija zelo pomembni za kakovostno obravnavo pacienta. Odnosi med pacienti in medicinskimi sestrami se odražajo preko komunikacije, še zlasti nebesedne. S komunikacijo medicinske sestre paciente informirajo. Pomembno je kako informacije podajajo in prepričati se morajo, da je pacient informacije razumel, saj bo le na podlagi razumljenih informacij lahko upošteval navodila in le z upoštevanjem navodil bo lahko storil tisto, kar bo izboljšalo njegovo zdravje.
Ključne besede: zdravstvena nega, odnos, komunikacija, terapevtska komunikacija, medicinska sestra, pacient, spoštovanje
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 4177; Prenosov: 1146
.pdf Celotno besedilo (277,23 KB)

9.
Obravnava pacienta z medikamentoznim delirijem
Bojan Mavrič-Palir, 2014, diplomsko delo

Opis: Delirij je definiran kot bolezensko stanje, ki se začne nenadoma, pacient je nemiren, krajevno in časovno neorientiran. Medikamentozni delirij je rezultat začasne telesne disfunkcije zaradi izpostavljenosti zdravilom. Vsako delirantno stanje pri pacientu je nujno stanje in je potrebno zdraviti v intenzivni terapiji. V diplomskem delu je predstavljena obravnavo pacienta z medikamentoznim delirijem ter aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature ter virov. Uporabili smo tudi podatkovni bazi COBISS ter DKUM.
Ključne besede: delirij, medikamentozni delirij, prepoznavanje, obravnava, zdravstvena nega, terapevtska komunikacija.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1057; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (409,29 KB)

10.
POMEN TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE V AMBULANTNI OBRAVNAVI PACIENTA
Klavdija Pušenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je zelo pomembna zaradi večjega zaupanja pacienta v potek zdravljenja, za kakovostno obravnavo pacienta in dober odnos med njima. V diplomskem delu je predstavljen pomen terapevtske komunikacije v ambulantni obravnavi pacienta, tehnike terapevtske komunikacije, ovire, ki nastanejo v sami komunikaciji med medicinsko sestro in pacientom ter vloga medicinske sestre v ambulantni dejavnosti.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, medicinska sestra, pacient, tehnike, ovire
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 726; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (765,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici