| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen komunikacije z duševno manjrazvitimi osebami
Bojana Kuharič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno manjrazvite osebe imajo pogosto težave zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije, zato mora oseba, ki z njimi dela, komunikacijo prilagoditi njihovim zmožnostim in uporabljati t. i. terapevtsko komunikacijo, ki bo spodbujala njihovo rast in samostojnost. Namen raziskave je bil predstaviti komunikacijo med zdravstvenim osebjem in duševno manjrazvitimi osebami ter ugotoviti njeno pomembnost v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vključenih je bilo 59 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v posebno socialnem varstvenem zavodu. Rezultati: Anketiranci se zavedajo, da je komunikacija ključnega pomena pri obravnavi duševno manjrazvitih oseb. Večina uporablja pri delu terapevtsko komunikacijo. Srečujejo se tudi z različnimi ovirami, ki pa jih skušajo omiliti s prijazno besedo, z razumevanjem ipd. K večji kakovosti obravnave duševno manjrazvitih oseb bi po njihovem mnenju pripomoglo več dodatnega izobraževanja in večje število zaposlenih. Diskusija in zaključek: Zaposleni v posebno socialnem varstvenem zavodu se zavedajo pomena terapevtske komunikacije, zato jo tudi v večji meri uporabljajo pri svojem delu. Najpomembnejše je, da se duševno manjrazvitim osebam nudi terapevtska komunikacija, ki vzpostavlja in vzdržuje dobre medsebojne odnose ter tako zagotovi kakovostno zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: komunikacija, terapevtska komunikacija, duševna manjrazvitost, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Nove psihoaktivne substance
Kaja Škrubej, 2017, diplomsko delo

Opis: Največji problem današnjega časa je vse večja porast novih tako rečeno umetnih oz. sintetičnih psihoaktivnih snovi. Namen diplomskega dela je predstaviti nove sintetične substance, s ciljem izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi uživalcev teh drog. Vsak dan na trg drog prihajajo nove substance. Med najpogostejše štejemo sintetične kanabinoide, katinone in halucinogene. Najpogostejše sintetične substance, ki se pojavljajo pri nas, so sintetični katinoni, takoj za njimi pa druge nove sintetične substance. Problem teh substanc je predvsem to, da so zaradi konstantnega spreminjanja kemijske sestave legalne in zato predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Ogroženi so predvsem mladi, ki v fazi eksperimentiranja preizkušajo te droge, ki se na trgu prodajajo pod privlačnimi imeni in s privlačnimi embalažami in ne poznajo stranskih učinkov. Redna raba teh substanc vodi mlade do odvisnosti. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov odvisnih od psihoaktivnih substanc je predvsem motiviranje pacienta in vzpostavljanje odnosa, ki temelji na zaupanju. Poznati mora znake in simptome uživanja teh substanc in znati pravilno odreagirati. Pri delu z odvisnim mora biti dobro teoretično in praktično usposobljena, imeti mora posebna znanja in veščine, saj je delo z odvisniki večkrat lahko nepredvidljivo predvsem zaradi sprememb v njihovem mišljenju in vedenju.
Ključne besede: Prepovedane droge, dizajnerske droge, vpliv drog na človeka, vloga medicinske sestre, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 933; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (411,52 KB)

3.
Uporaba terapevtske komunikacije pri stanovalcu v institucionalnem varstvu
Valerija Dukarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in stanovalcem v institucionalnem varstvu.Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo terapevtsko komunikacijo pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, stanovalec, medicinska sestra, institucionalno varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 515; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
POSEBNOSTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE PRI PACIENTIH, ODVISNIH OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC
Marko Žerjav, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska komunikacija pri pacientu odvisnem od psihoaktivnih snovi, se začne takoj ko vstopi v zdravstveni sistem in traja vse do njegovega odpusta. Zelo je pomembno, na kakšen način prihajamo v stik s pacientom. Namen diplomskega dela je bil, opisati posebnosti terapevtske komunikacije pri pacientu, odvisnem od psihoaktivnih substanc. Opisali smo značilnosti terapevtske komunikacije, zraven pa zajeli tudi etični vidik s tovrstnimi pacienti. Poudarili smo tudi vlogi pacienta in zdravstvenega delavca in se osredotočili na komunikacijske dejavnike, ki vplivajo na terapevtsko komunikacijo. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature iz knjižnih in elektronskih virov. Vse podatke iz literature smo preučili, analizirali, primerjali dosedanja znanstvena spoznanja in jih zapisali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da se tudi pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi obravnava z veliko mero empatije, spoštovanja in dostojanstva. Medicinska sestra mora imeti veliko specifičnega znanja o delu s pacienti z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc in se ravnati po kodeksu etike, ki jo pri delu zavezuje. Medicinska sestra mora pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc doživljati, kot sebi enako osebo, brez poniževanja ali pomilovanja. Pacienta skozi terapevtsko komunikacijo vodi do cilja, ki si ga skupaj postavita in stopata korak za korakom.
Ključne besede: psihoaktivne substance, droge, alkohol, odvisnost, zdravljenje, pacient, terapevtska komunikacija, terapevtski odnos, psihiatrija.
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1336; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (627,27 KB)

5.
POMEN TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE V AMBULANTNI OBRAVNAVI PACIENTA
Klavdija Pušenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je zelo pomembna zaradi večjega zaupanja pacienta v potek zdravljenja, za kakovostno obravnavo pacienta in dober odnos med njima. V diplomskem delu je predstavljen pomen terapevtske komunikacije v ambulantni obravnavi pacienta, tehnike terapevtske komunikacije, ovire, ki nastanejo v sami komunikaciji med medicinsko sestro in pacientom ter vloga medicinske sestre v ambulantni dejavnosti.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, medicinska sestra, pacient, tehnike, ovire
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1197; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (765,38 KB)

6.
Obravnava pacienta z medikamentoznim delirijem
Bojan Mavrič-Palir, 2014, diplomsko delo

Opis: Delirij je definiran kot bolezensko stanje, ki se začne nenadoma, pacient je nemiren, krajevno in časovno neorientiran. Medikamentozni delirij je rezultat začasne telesne disfunkcije zaradi izpostavljenosti zdravilom. Vsako delirantno stanje pri pacientu je nujno stanje in je potrebno zdraviti v intenzivni terapiji. V diplomskem delu je predstavljena obravnavo pacienta z medikamentoznim delirijem ter aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature ter virov. Uporabili smo tudi podatkovni bazi COBISS ter DKUM.
Ključne besede: delirij, medikamentozni delirij, prepoznavanje, obravnava, zdravstvena nega, terapevtska komunikacija.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1528; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (409,29 KB)

7.
ODNOS IN KOMUNIKACIJA MED MEDICINSKO SESTRO IN PACIENTOM
Bojana Zamolo, 2014, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in medosebni odnosi so sestavni del našega življenja in nas spremljajo vse življenje. Vsakodnevno se srečujemo in soočamo z različnimi ljudmi s katerimi komuniciramo. S komunikacijo odnose vzpostavljamo in jih krepimo. V zdravstveni negi odnose in komunikacijo nujno potrebujemo za kontakt s pacienti. Pacient preko komunikacije izraža svoje potrebe. Medicinska sestra mu lahko pomaga pri zadovoljevanju potreb le na tak način, da pacienta razume. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti ali sta odnos in komunikacija medicinske sestre s pacienti pomembna za kakovostno obravnavo. Opisali smo medsebojni odnos in komunikacijo medicinskih sester s pacienti na osnovi medsebojnega spoštovanja. Opisali smo tudi kakšna je vloga pacienta in medicinske sestre pri vzpostavitvi odnosov, vrste odnosov in modele odnosov. V nadaljevanju smo predstavili komunikacijo v zdravstveni negi, pomen komunikacije in kot posebno tehniko komuniciranja še terapevtsko komunikacijo. Uporabili smo metodo proučevanja literature in virov in deskriptivno ali opisno metodo dela. Prišli smo do ugotovitev, da so odnosi med medicinsko sestro in pacientom ter komunikacija zelo pomembni za kakovostno obravnavo pacienta. Odnosi med pacienti in medicinskimi sestrami se odražajo preko komunikacije, še zlasti nebesedne. S komunikacijo medicinske sestre paciente informirajo. Pomembno je kako informacije podajajo in prepričati se morajo, da je pacient informacije razumel, saj bo le na podlagi razumljenih informacij lahko upošteval navodila in le z upoštevanjem navodil bo lahko storil tisto, kar bo izboljšalo njegovo zdravje.
Ključne besede: zdravstvena nega, odnos, komunikacija, terapevtska komunikacija, medicinska sestra, pacient, spoštovanje
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 5521; Prenosov: 1501
.pdf Celotno besedilo (277,23 KB)

8.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1877; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

9.
Prednosti uporabe terapevtske komunikacije pri pacientu v enoti intenzivne medicine
Marija Vavh Janiš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predtavljene tehnike terapevtske komunikacije in posebnosti komunikacije v enoti intenzivne medicine. Pacient v enoti intenzivne medicine je vitalno ogrožen, je na robu življenja, zato so vse aktivnosti v zdravstveni negi usmerjene k temu, kako v najkrajšem času vzpostaviti stabilno stanje pri pacientu. Jasno je, da je doživljanje te težke situacije za pacienta zelo intenzivno in povezano s strahovi. Zdravstveni delavci v enoti intenzivne terapije si lahko pomagajo z uporabo terapevtske komunikacije in s tem dosežejo pri pacientu občutek varnosti. Pacient mora imeti občutek, da je pomemben in razumljen.
Ključne besede: Terapevtska komunikacija, kritično bolni pacient, enota intenzivne medicine, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1363; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Komunikacija med člani negovalnega tima na pediatričnem področju
Blaž Nemec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen in značilnosti komunikacije ter medsebojnih odnosov med člani negovalnega tima, otroki in starši ter opisali značilnosti negovalnega tima na pediatričnem področju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize tuje in domače literature. S pomočjo vprašalnika, ki je zajemal 17 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo v empiričnem delu izvedli raziskavo. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 naključno zbranih članov negovalnega tima na otroškem in kirurškem oddelku ter oddelku za bolezni ušes, nosu in grla. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da člani negovalnega tima pri svojem delu z otroki in njihovimi starši uporabljajo različne vrste komunikacije. Največkrat uporabljajo verbalno komunikacijo, neverbalno komunikacijo in terapevtsko komunikacijo. Slednje se največkrat poslužujejo. Največ težav v komunikaciji med člani negovalnega tima, otroki in straši predstavlja prestrašenost otrok in staršev ter otrokov strah pred bolnišnico. Spoznali smo, da se člani negovalnega tima zavedajo dobrih in zaupnih medsebojnih odnosov. Sklep: Dobra komunikacija in dobri medsebojni odnosi sta najpomembnejša dejavnika za dobro sodelovanje med člani negovalnega tima, otroki in starši. Pomembno vlogo pri tem pa ima tudi terapevtska komunikacija.
Ključne besede: komunikacija, medsebojni odnosi, člani negovalnega tima, otroci, starši, terapevtska komunikacija.
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1473; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici