| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ezofagealnega uravnavanja telesne temperature kritično bolnih na potek zdravljenja
Eva Marolt, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ciljno uravnavanje telesne temperature z inducirano hipotermijo lahko dosežemo na različne načine. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ezofagealnim uravnavanjem telesne temperature v primerjavi z drugimi načini ohlajanja v porabi vazopresorjev, nastavitvah mehanske ventilacije, pojavnosti preležanin, pojavnosti krvavitev iz zgornjih prebavil, nadomeščanju koncentriranih eritrocitov in v času v ciljni temperaturi. Metode: V raziskavi je bila uporabljena retrospektivna metoda ocenjevanja in beleženja različnih tehnik ohlajanja kritično bolnih pacientov. Opazovali smo ohlajanje z ezofagealno hladilno sondo in druge načine ohlajanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo uporabili t-test. Rezultati raziskave so obdelani v programih Microsoft Office Excel ter SPSS 25.0., predstavili pa smo jih kot povprečne vrednosti, standardne odklone in v odstotkih. Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika v času v ciljni temperaturi med pacienti, hlajenimi z ezofagealno hladilno sondo, v primerjavi s pacienti, hlajenimi z drugimi načini ohlajanja. Pacienti, hlajeni z ezofagealno hladilno sondo, so bili dlje časa v ciljni temperaturi (t = 7,442; p = < 0,001). Čas v ciljni temperaturi pri pacientih, hlajenih z ezofagealno hladilno sondo, je bil v povprečju 81,64 %, pri pacientih z drugimi načini ohlajanja pa 68,78 %. Razprava in sklep: Ezofagealno uravnavanje temperature se v primerjavi z drugimi načini ohlajanja kaže kot razlika v času v ciljni temperaturi. Znanje in usposobljenost medicinskega osebja, prepoznavanje neželenih stranskih učinkov in hitro ukrepanje pa je ključ do uspešno izvedene terapevtske hipotermije
Ključne besede: ezofagealna hladilna naprava, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (617,80 KB)

2.
Uravnavanje temperature z ezofagealno hladilno sondo pri pacientih po oživljanju
Jernej Mori, 2019, magistrsko delo

Opis: S terapevtsko hipotermijo oziroma ciljnim uravnavanjem telesne temperature skušamo pri pacientih po srčnem zastoju preprečiti ishemično možgansko okvaro in tako posledično vplivati na kvaliteto življenja po srčnem zastoju. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost uravnavanja telesne temperature z ezofagealno hladilno sondo v primerjavi z drugimi načini ohlajanja pacienta po uspešnem oživljanju.
Ključne besede: Srčni zastoj, terapevtska hipotermija, načini ohlajanja pacienta, enota intenzivne terapije, medicinska sestra.
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 683; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
TERAPEVTSKA HIPOTERMIJA IN KONTROLIRANA NORMOTERMIJA
Janja Mulec, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska hipotermija pomeni, da namerno in s posebnimi postopki ter pripomočki znižamo temperaturo jedra telesa nižje kot je normalno. Človeška normalna temperatura telesa je okoli 36.5⁰C, ko pa bolnike zdravimo s terapevtsko hipotermijo telesno temperaturo znižamo na 32⁰C do 34⁰C. V diplomskem delu smo predstavili postopke ohlajanja bolnika, vzdrževanje ciljne temperature, mesta merjenja telesne temperature, stranske učinke terapevtske hipotermije, stanja pri katerih se izvaja terapevtska hipotermija, pripomočke kateri se uporabljajo za sistemsko ohlajanje bolnikov. S pregledom domače in tuje literature ter elektronskih virov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja in ugotovili pozitivne učinke zdravljenja s terapevtsko hipotermijo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju terapevtske hipotermije in vzdrževanju kontrolirane normotermije ter našteli najpogostejše metode in načine doseganja terapevtske hipotermije in kontrolirane normotermije.
Ključne besede: terapevtska hipotermija, uravnavanje temperature, kontrolirana normotermija, nevrološke poškodbe, srčni zastoj, srčni infarkt, medicinska sestra, okrevanje, medicinska naprava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 2157; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (6,82 MB)

4.
Biomedicinska tehnologija pri terapevtski hipotermiji
Marko Tijanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Uvod. Terapevtska hipotermija je zdravljenje bolnikov z namenom zmanjšanja temperature telesa pod normalno, da bi s tem izboljšali rezultate zdravljenja. Medtem ko je povprečna temperatura telesa okoli 37°C, s terapevtsko hipotermijo znižamo to temperaturo na 32°C – 34°C. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera biomedicinska tehnologija se uporablja na področju sistemskega hlajenja telesa in katera na področju selektivnega hlajenja možganov, ter katere od teh v Sloveniji. Metode. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Terapevtsko hipotermijo smo teoretično predstavili s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo iskali preko iskalnika GOOGLE, znanstveno podatkovnih baz PubMed, prosto dostopnega SCIRUS-a in virov Univerzitetne knjižnice Maribor. Za področje zdravstvene nege smo uporabili bibliografsko bazo CINAHL. Strokovne članke v slovenskem prostoru smo iskali preko servisa Biomedicina Slovenica. Rezultati. Glede na ključne besede smo v znanstveno-podatkovnih bazah našli 56235 zadetkov. V ožjem izboru smo analizirali 179 primarnih strokovnih virov, od katerih smo jih 76 uporabili v diplomskem delu. Biomedicinska tehnologija na področju terapevtske hipotermije zajema široko področje, ugotavljamo pa, da je največ tehnologij na voljo na področju sistemskega hlajenja telesa. Cenovno najugodnejša možnost je hlajenje s pomočjo ledeno hladne intravenske infuzije NaCl v kombinaciji z ledenimi oblogami ali hladilnimi ploščicami EMCOOLS. Če želimo boljši nadzor nad temperaturo telesa in samodejno uravnavanje le-te s strani aparata, pa je najboljša možnost uporaba neinvazivnega sistema CritiCool ali pa uporaba invazivnega sistema Thermogard XP s hladilnimi katetri. Za področje selektivnega hlajenja možganov bi priporočali uporabo neinvazivnega sistema RhinoChill pri odraslih, oziroma uporabo neinvazivnega sistema Olympic Cool-Cap pri otrocih. Ugotovili smo, da je uporaba terapevtske hipotermije najbolj razširjena predvsem pri bolnikih po zastoju srca in pri otrocih s hipoksično-ishemično encefalopatijo. Diskusija. Ugotovili smo, da ima terapevtska hipotermija kar nekaj pozitivnih učinkov na telo in možgane, ki bistveno izboljšajo bolnikove možnosti za preživetje in ugoden nevrološki izid, tako pri odraslih kot pri otrocih. Prišli smo do zaključka, da je terapevtska hipotermija v izkušenih rokah izredno koristna, relativno varna in zelo učinkovita.
Ključne besede: Terapevtska hipotermija, hlajenje možganov, selektivno hlajenje možganov, terapevtska hipotermija po oživljanju, biomedicinska tehnologija.
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1475; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici