| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv psa terapevta na bralno pismenost otrok priseljencev : magistrsko delo
Amadeja Cilenšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
Vpliv dejavnikov stresa na zdravje pri diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih delovnih terapevtih v Psihiatrični bolnišnici Begunje
Mateja Lunar, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje tretjino svojega življenja preživijo na delovnem mestu, zato je zelo pomembno, da se tam počutijo dobro. Dejstvo pa je, da se na delovnem mestu vsakdo lahko srečuje s stresom. Diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti sodijo med poklice, ki so stresu še toliko bolj izpostavljeni. Dodaten stres za zaposlene pa predstavlja še delo s psihiatričnimi pacienti. Namen in cilj magistrskega dela je bilo ugotoviti in analizirati dejavnike stresa, ki vplivajo na zdravje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih delovnih terapevtov v Psihiatrični bolnici Begunje; ugotoviti, v kolikšni meri je stres prisoten pri obeh poklicih in razliko v stopnji stresa med njimi ter opredeliti povezavo med dejavniki stresa in vplivom na zdravje. Pri raziskovanju smo od statističnih metod za preverjanje hipotez in za zanesljivost merjenja uporabili izračun Cronbach alfa koeficienta ter Mann-Whitney U test za testiranje razlik med dvema poklicnima skupinama. Pri bivariatni analizi smo uporabili še hi-kvadrat test. V primeru, da predpostavke za izvedbo hi-kvadra testa niso bile izpolnjene, smo namesto hi-kvadrat statistike interpretirali Kullback 21-test. Za namen magistrske naloge smo izvedli anketo med diplomiranimi medicinskimi sestrami in diplomiranimi delovnimi terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje. Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje izpostavljeni stresu, da so stresu bolj izpostavljeni diplomirani delovni terapevti in da so najpogostejši dejavniki za razvoj stresa prekomerne delovne obremenitve.
Ključne besede: dejavniki stresa, diplomirana medicinska sestra, diplomirani delovni terapevt, psihiatrična obravnava
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Uporaba in poznavanje kognitivno vedenjske terapije v psihiatrični zdravstveni negi
Jana Lončarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je kolaborativni pristop, ki pomaga pacientom prepoznati disfunkcionalne misli in vedenjske vzorce ter jih zamenjati z bolj primernimi. Izkušnje iz otroštva izoblikujejo človekova prepričanja o samem sebi ter o svetu, ki ga obdaja. Takšna prepričanja so jedro njegove percepcije okolice, ki je lahko pozitivna ali negativna. KVT je pristop, ki se v tujini prakticira na vseh področjih zdravstvene nege in ki ga poleg psihoterapevtov in psihiatrov izvajajo tudi diplomirane medicinske sestre. Namen zaključnega dela je bil raziskati samooceno uporabe in poznavanja KVT pri zaposlenih na Oddelku za psihiatrijo.
Ključne besede: samoocena, terapevt, psihološki pristop, medicinska sestra, psihiatrija, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1772; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1007,03 KB)

4.
Odziv psihoterapevtov na samomor klienta
Tina Šmigoc, 2019, magistrsko delo

Opis: Stopnja samomorilne ogroženosti oseb z duševno motnjo se ocenjuje kot dvanajstkrat višja v primerjavi s stopnjo ogroženosti splošne populacije. Za psihoterapevte in druge strokovnjake za duševno zdravje (psihologe, psihiatre), ki se s samomorilno bolj ogroženo populacijo srečujejo vsakodnevno, je zelo verjetno, da se bodo tekom svoje poklicne kariere vsaj enkrat srečali s samomorom klienta, ki ga obravnavajo. Izguba klienta zaradi samomora velja za enega najbolj travmatskih dogodkov, ki se v profesionalnem življenju strokovnjaka lahko zgodi, z odzivi in posledicami tako na osebni kot profesionalni ravni. V magistrski nalogi smo preiskovali, kako psihoterapevti in drugi strokovnjaki za duševno zdravje doživljajo samomor klienta. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali enajst poglobljenih intervjujev, ki smo jih izvedli s sedmimi psihiatri in štirimi kliničnimi psihologi. V povprečju so intervjuji trajali 46 minut. Po analizi podatkov smo 784 navedkov, 78 kod in 4 pametne kode organizirali v 9 osrednjih konceptov: pričakovanja, pripravljanje, delo terapevtov, doživljanje samomora, postopki po samomoru, stik s svojci, soočanje, podpora, posledice. Vse koncepte smo združili v Model sobne rože, ki naše ugotovitve predstavlja na celosten in abstraktnejši način.
Ključne besede: samomor, klient, terapevt, utemeljena teorija, Model sobne rože
Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1501; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

5.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1273; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

6.
Terapija s pomočjo konja
Tamara Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Terapija s pomočjo konja še ni tako razširjena v Sloveniji in premalo je tudi osveščanja ljudi, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. A vendar je za otroke s posebnimi potrebami še kako pomembna, saj jim pomaga pri pridobivanju določenih veščin. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti terapijo s pomočjo konja, terapevtski tim in ustanovo, kjer terapijo tudi opravljajo, ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo in mnenje staršev otrok s posebnimi potrebami. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 21 starših otrok, ki obiskujejo terapijo s pomočjo konja v Ustanovi – Fundaciji Nazaj na konja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 17 vprašanj. Rezultati: Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da so starši otrok s posebnimi potrebami s terapijo s pomočjo konja zelo zadovoljni, saj sami opazijo spremembe pri svojem otroku na določenih področjih. Otroci do konjev nimajo negativnega odnosa ampak so do njih precej zaupljivi. Starši so mnenja, da že sam stik z živaljo vpliva na otrokov socialni razvoj, prav tako postanejo skrbni do živali. Sklep: Premalo je osveščanja ljudi o terapiji s pomočjo konja, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. Vse vaje so prilagojene posamezniku, delo je individualno in tako se učinki terapije dokaj hitro pokažejo na motoriki, sociološkem področju ter čustvenem področju, kar otroku in staršem pomaga pri obvladovanju težav.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, starši, terapija s pomočjo konja, terapevtski konj, terapevt
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 4136; Prenosov: 697
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
PRIPRAVA LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKE - MAJHEN, PA KAJ
Ines Mohorko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, na podlagi strokovne literature, knjig, revij, člankov in internetnih virov, vsebuje vse vidike priprave lutkovne predstave za otroke in opredeljuje razlike med dramsko in lutkovno igro ter med dramskim igralcem in lutko. Pojasnila bom pomen sodelovanja med člani-ustvarjalci, pripravo/izbor teksta, izdelavo scene, izdelavo ročnih in senčnih lutk ter ustvarjanje glasbe za lutkovno predstavo. V teoretičnem delu je predstavljena lutka in lutkovna igra, uprizoritev lutkovne igre za otroke ter izbor teksta, scene in lutk za lutkovno uprizoritev. Strokovni delavci se večkrat srečujemo s problemom kako pripraviti kvalitetno lutkovno predstavo za otroke z jasnim izraznim sporočilom. Tako se teoretični del prevesi v praktičnega, v katerem sem opredelila pomen projekta, namen lutkovne predstave za otroke — Majhen, pa kaj. Predstavila sem vidike praktične izdelave teksta, lutk, scene, glasbe in osvetlitve ter uporaba le-teh v sami lutkovni predstavi. Z lutkovno predstavo Majhen, pa kaj sem želela pri otrocih doseči doživljanje umetnosti kot del kulturne vzgoje, jim ponuditi nove izkušnje in jih seznaniti z različnimi lutkovnimi tehnikami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, lutkovna predstava, animator, lutkovna umetnost, lutka terapevt, lutkovne tehnike, lutkovni oder, mizanscena, projekt
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 5657; Prenosov: 1053
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

8.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMO
Semra Ćudić, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu s poudarkom na pooperativnem obdobju. Opisano je delovanje in patologija črevesa, vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji, predoperativna in pooperativna zdravstvena nega ter opredeljene nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih pred in po operaciji. Izpostavljena je vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust ter vloga svojcev in enterostomalnega terapevta.
Ključne besede: bolnik, rak debelega črevesa, črevesna stoma, medicinska sestra, enterostomalni terapevt, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 5696; Prenosov: 1361
.pdf Celotno besedilo (435,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici