1. Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi : doktorska disertacijaMonika Lamot, 2024, doktorska disertacija Opis: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. Epistemologija škodljivih prepričanj : med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retorikoNiko Šetar, 2024, doktorska disertacija Opis: Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu skozi preučitev vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih.
Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki so v splošnem konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib, ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib.
Naslednji štirje deli naloge se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane »kulture post-resničnosti«. Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo, bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin.
Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne faktorje, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh faktorjev določi spoznavne hibe sprejemnikov ter faktorje in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.
Ključne besede: Spoznavne hibe, argumentacija, pragmatika, teorije zarote, psevdoznanost, anti-intelektualizem, lažne novice.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Napad na Kapitol: študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaj Ulčnik, 2023, diplomsko delo Opis: Napad na Kapitol, sedež ameriškega Kongresa, ki se je zgodil 6. januarja 2021, je bil prelomen dogodek tako v ameriški kot svetovni zgodovini in je jasno opozoril na vse hujšo krizo demokracije, ki v zadnjih letih dobiva pandemične razsežnosti. Nasilni vdor podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol je bil groba kršitev demokratičnih načel, na katerih naj bi temeljila ameriška družba kot ena izmed najstarejših modernih demokratičnih držav, Združene države Amerike je postavil v družbene in politične okoliščine, s kakršnimi se niso srečale že vse od državljanske vojne. Zahteval je več smrtnih žrtev, povzročil občutno materialno škodo, predvsem pa je izpostavil tako krhkost demokracije kot tudi njeno presenetljivo odpornost proti populizmu in avtoritarnosti. Posledice napada in celotnega z njim povezanega političnega, družbenega in pravnega dogajanja predstavljajo nevaren precedens, ki nam kot demokratičnim družbam postavlja mnoge izzive in je morda ena izmed hujših groženj demokratični ureditvi v moderni dobi. V tem diplomskem delu smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako je do napada na Kapitol sploh prišlo, kaj se je dogajalo in kaj lahko po njem pričakujemo. Proučili smo vlogo teorij zarote, ekstremističnih skupin, družbenih sprememb ter političnih in pravnih dogajanj. Zaradi nedavnosti dogodka in ogromne količine literature, relevantnih oseb, dogodkov in dejstev, pričujoče diplomsko delo ni izčrpen pregled vseh, temveč poskuša na področje raziskovanja vpeljati kritične kriminološke uvide ter postaviti ustrezen raziskovalni okvir za bodoče delo.
Ključne besede: Kapitol, napadi, vstaje, teorije zarote, Trump, Donald, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjevŠpela Šurbek, Teja Vošinek, 2020, magistrsko delo Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 1178; Prenosov: 287
Celotno besedilo (627,34 KB) |
5. Implicitna prepričanja o svetu v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki in kritičnim mišlenjemPatricija Petrič, 2017, magistrsko delo Opis: V nalogi se v večini ukvarjamo z implicitnimi prepričanji o svetu, natančneje s prepričanji o teorijah zarote. Raziskujemo teoretične in empirične izsledke avtorjev s splošnega področja raziskovanj teorij zarote, psiholoških značilnosti posameznikov, ki uporabljajo t. i. konspiracijski način razmišljanja, ter kako se ta prepričanja povezujejo z načini delovanja kognicije in značilnostmi virov in informacij, ki bi lahko vplivale na razvoj prepričanj v teorije zarote.
Del naloge je tudi empiričen, kjer smo na slovenskem vzorcu ugotavljali stopnjo prepričanj v teorije zarote in povezave le-teh z nekaterimi psihološkimi dejavniki, kot so anksioznost, samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in mesto nadzora. V nalogo so v zvezi s tem vključeni tudi življenjski izidi kritičnega mišljenja.
Ključne besede: Implicitna prepričanja v teorije zarote, informacije, psihološki dejavniki, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 1398; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. |
