| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Motivacija v sodobnem vodenju
Helena Božič, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo si različni, zato ni enega in edinega načina, kako motivirati zaposlene. Naloga vodje oz. vodstva podjetja je, da zaposleni dobro opravijo svoje delo. Zato morajo ugotoviti, kaj je za zaposlene pri delu pomembno, kaj jih motivira k boljšem doseganju ciljev. Za dosego tega morajo vodilni v podjetju znati motivirati zaposlene, tako bodo ti opravljali svoje delo boljše, kakovostnejše ter z večjo prizadevnostjo. V diplomskem delu smo želeli predstaviti pogled na obstoječe motivacijske teorije, dejavnike motiviranja. Prikazali smo načine motiviranja medicinskih sester za delo in njihovo pomembnost pri vsakdanjem delu, kakor tudi vodenje, teorije vodenja, modele in stile vodenja. Predstavili smo nekatere elemente sodobne zdravstvene nege, ki jih morajo medicinske sestre vključevati v svoje delo za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege in približevanje stroki. Prikazali smo načine vodenja v zdravstveni negi. Diplomska naloga je teoretična in temelji na deskriptivni metodi dela. Pregledali in analizirali smo številno aktualno domačo in tujo literaturo, vire smo črpali iz revije ˝Obzornik zdravstvene nege˝, iz različnih zbornikov predavanj, ter internetne vire na temo zdravstvene nege in motivacije medicinskih sester. Literaturo smo kritično analizirali.
Ključne besede: Motivacija, motivacijske teorije, vodenje, stili vodenja, vodenje v zdravstveni negi.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3070; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (338,08 KB)

3.
STILI VODENJA
Tatjana Maguša, 2010, diplomsko delo

Opis: Opravljena raziskava temelji na vprašalniku W. J. Reddina, ki loči štiri temeljne stile vodenja: zadržani stil, socialno usmerjeni stil, k delovnim ciljem usmerjeni stil ter k sodelovanju usmerjeni stil. Ker je dandanes za uspešno vodenje pomembno, da vodja pozna svoj stil vodenja, da ga prilagodi glede na situacijo, v kateri se znajde, na ljudi, ki jih vodi ter na okolje v katerem dela, želimo z raziskavo, ki smo jo opravili, proučiti ali so vodje v podjetju Lentherm-Invest d.o.o. in podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. usmerjeni k delovnim ciljem ali odnosom z ljudmi. Namen naše naloge je na podlagi ocen zaposlenih, ki smo jih dobili v obeh omenjenih podjetjih, ugotoviti prevladujoči stil vodenja ter na podlagi Reddinove teorije 3-D prikazati najustreznejši stil, glede na specifično naravo dela. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene ter na podlagi njihove ocene, kako so ocenjevali svojega neposredno nadrejenega vodjo ugotovili, da je v proizvodnem podjetju Lentherm-Invest d.o.o. največ zaposlenih ocenilo svojega vodjo kot vodja, ki uporablja k delovnim ciljem usmerjeni stil, prav tega pa Reddin označuje kot najprimernejšega za njihovo naravo dela. Naj omenimo, da so rezultati pokazali, da ni močno izstopajočega stila, kar pripisujemo raznoliki naravi dela vodij, saj so bili ocenjeni vodje tako v proizvodnji kot vodje, ki se ukvarjajo z razvojno raziskovalnim delom, vodje v računovodstvu itd. Podoben rezultat, kar se tiče prevladujočega stila vodenja, smo dobili tudi na podlagi raziskave v podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.. zaradi raznolike narave dela uprave in poslovalnic, ki smo jih anketirali, vodje delajo na različnih področjih; od računovodskih, prodajnih, raziskovalnih pa vse do storitvenih. Še najpogosteje ocenjeni stil vodenja je socialno usmerjeni stil, ki ga Reddin označuje kot najprimernejšega za področje, kjer je potrebno nenehno povezovati naloge in ljudi, ki sodelujejo v procesu. Posebno pozornost smo namenili socialno in delovno usmerjenemu stilu vodenja. Rezultati so pokazali, da pri izbiri socialno usmerjenega stila vodenja ni posebnih razlik med moškimi in ženskami, med vodji z višjo ali nižjo izobrazbo ter mlajšimi ali starejšimi vodji. Pri delovno usmerjenem stilu vodenja pa smo prišli do ugotovitev, da so moški bolj delovno usmerjeni kot ženske, da so vodje, ki so starejši od 40 let, bolj delovno usmerjeni kot mlajši od 40 let ter, da so vodje z višjo izobrazbo bolj delovno usmerjeni kot vodje z nižjo izobrazbo.
Ključne besede: teorije vodenja, stili vodenja, vodenje, vodja, dejavniki, organizacija
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 8024; Prenosov: 3325
.pdf Celotno besedilo (776,10 KB)

4.
MOTIVACIJA IN VPLIV MANAGERJEV NA ZAPOSLENE
Sara Mravlje, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Odnos med managerji in zaposlenimi je ključen dejavnik za učinkovito delovanje podjetja. Tako manager kot drugi zaposleni gredo skozi različne faze in obdobja in tisto kar je na koncu edino pomembno je, da iz vsake faze izluščijo nekaj koristnega in učinkovitega. Težko je reči kaj je najbolj pomembno v odnosu med managerjem in zaposlenimi, saj mnogi dejavniki tvorijo neko celoto, ki ji na koncu lahko rečemo »dober management«. Dober manager mora, s pomočjo poznavanja primarnih in sekundarnih potreb, razumeti kaj ljudi zadovoljuje. To znanje omogoča razumevanje pomembnega vpliva denarnega plačila ali drugih vrst nagrajevanja kot elementov motiviranja zaposlenih. Uspeh vsake organizacije, podjetja, je odvisen od zaposlenih, njihove kvalitete, predanosti skupnim ciljem in izvedbe dela. Vse to pa je na nek način, na vsakem koraku povezano z motiviranostjo vsakega zaposlenega posebej. Dejstvo je, da ljudi privlači denar, vendar vse raziskave kažejo, da denar še zdaleč ni prvi in glavni motivator. Managerji so morajo tega zavedati in ne ob vsakem nezadovoljstvu le ponuditi povišico. To bo učinkovalo izjemno kratkoročno, dolgoročni cilji pa s tem še zdaleč niso doseženi. Managerji torej predstavljajo odločilno vejo organizacije, zato se je potrebno osebno in poklicno razvijati ter izobraževati. Le tako se lahko aktivirajo in izkoristijo vsi potenciali. S pomočjo svoje osebnosti, osebnostnega razvoja oziroma zrelosti in stilov vodenja manager vpliva na dobro počutje zaposlenih. Blagostanje zaposlenih pa je, kot sem že zgoraj omenila, ključno za uspešno poslovanje.
Ključne besede: management, motivacijske teorije, dialog in komunikacija, reševanje konfliktov, plačni sistem, letni razgovor, poglavitna orodja vodenja, nedenarna nagrajevanja
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1531; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
MODEL VODENJA V ČASU AKTUALNE GOSPODARSKE KRIZE
Klemen Žibret, 2012, magistrsko delo

Opis: Fenomen iskanja idealnega (modela) vodenja obstaja, odkar obstajajo podjetja. Poskusi »predpisovanja« ideala so bili v preteklosti pogosti, prav tako pa so pogosti tudi v času, ko se je samo vodenje, predvsem zaradi vpliva zunanjih dejavnikov aktualne gospodarske krize, spremenilo. Gospodarske krize so večinoma proučevane z makroekonomskega vidika, manj z mikroekonomskega vidika, še manj pa z vidika vodenja, kar je tudi predstavljalo eno ključnih omejitev našega raziskovanja. V našem delu smo v začetku analizirali gospodarske krize z makroekonomskega vidika (pri tem smo se predvsem usmerili na aktualno gospodarsko krizo in veliko depresijo 1929–1932). V nadaljnjih poglavjih pa smo tudi predstavili spremembe v vedenju vodij in sodelavcev v času negotovosti (kar aktualna gospodarska kriza zagotovo je). Tako smo uspeli pojasniti potrebno po spremembi modela vodenja v času aktualne gospodarske krize, v nadaljevanju pa predstavili ustrezen teoretični model vodenja. Pri oblikovanju celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize se nismo usmerjali v identificiranje (naj)ustrezne(jše)ga stila vodenja, temveč smo se posvetili elementom vodenja, ki bi jih model vodenja v času aktualne gospodarske krize moral vsebovati, in povezavam med njimi. Pri teh posameznih elementih vodenja pa smo opredelili nekatere priporočljive vzorce vedenja vodij. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka akcija vodje povzroči (re)akcijo sodelavcev. Prav tako smo izpostavili vodjo kot ključni element vodenja (podobno kot večina sodobnih znanstvenih teorij vodenja) ter odnos med vodjo in sodelavci, katerega glavno povezovalo je zaupanje. Združili smo izsledke praktičnih raziskav nekaterih globalnih svetovalnih managerskih podjetij v času aktualne gospodarske krize, ki so proučevala poglede vodij na spremembe v vodenju v času gospodarske krize (s pomočjo sinteze ugotovitev teh raziskav smo identificirali pomembne elemente vodenja v času aktualne gospodarske krize) in ključnih elementov vodenja, ki jih izpostavljajo sodobne znanstvene teorije vodenja. Tako smo modelu zagotovili ustrezno celovitost. V samem modelu vodenja smo izpostavili pomen zaupanja med sodelavci in vodjo. Zaupanje je temeljni povezovalni člen vseh kriznih elementov vodenja, ki jih model vsebuje. Takšno vlogo smo zaupanju pripisali zaradi že omenjenih sprememb vedenja vodij in sodelavcev v času negotovosti; oboji se srečujejo s povečanim stresom, (osebno) negotovostjo in strahom. Medsebojno zaupanje in povezanost predstavljata ključni dejavnik uspeha vodenja v času aktualne gospodarske krize, kar izhaja tudi iz izsledkov raziskav, ki smo jih v našem delu analizirali. Spremembe modela vodenja ni možno izvesti brez sprememb na strani vodje. Vodja mora biti tisti, ki mora najprej dokazati (sebi in sodelavcem), da je zmožen (samo)spreminjanja. Šele nato bo lahko učinkovito spremenil svoje sodelavce oz. njihovo vedenje. (Žal) pa ravno oseb(nost)ne spremembe vodje predstavljajo hkrati tudi največji omejevalni dejavnik pri spremembi modela vodenja oz. implementaciji predstavljenega celovitega teoretičnega modela vodenja v času aktualne gospodarske krize. Model, ki smo ga pripravili, doslej še ni bil praktično implementiran. Zato smo tudi ocenili možnosti implementacije modela v prakso, ob tem pa navedli nekatere ključne pogoje in možnosti ter omejitve praktične implementacije teoretičnega modela. Zaradi raznih omejitev bo model najverjetneje težko v celoti implementirati v prakso – vsekakor pa verjamemo, da bomo lahko učinkovito implementirali vsaj parcialne dele modela, saj se z vodenjem v času negotovosti srečujemo tudi sami pri svojem delu.
Ključne besede: gospodarska kriza, vodenje, model vodenja, teorije vodenja, komunikacija, zaupanje, vodenje v času aktualne gospodarske krize
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1665; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

6.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH
Zorica Jovanović, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih trdega boja in hitrih premikov na tržišču podjetja oziroma njihovi vodje v boju za potrošnike, tržne deleže in profite pozabljajo, da tega ne morejo doseči brez svojih zaposlenih, s pomočjo katerih, njihovega dela in zavzetosti dosegajo vodilni položaj na tržišču. Za ta kapital je potrebno skrbeti, ga oblikovati, voditi, pri čemer je pomembno, da vodilni v podjetjih poznajo svoje zaposlene. Vodje se morajo zavedati dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih in s kombinacijo teh dosežejo maksimum pri svojih zaposlenih. Osnova motivacije so potrebe zaposlenih, ki jih vodja mora poznati in/ali prepoznati ter tako ugotavljati prioritete zaposlenih. Temu primerno prilagaja različne motivacijske dejavnike, s katerimi so potrebe zaposlenih zadovoljene. Pomemben faktor, ki vpliva na uspešnost podjetja, je med drugim tudi zadovoljstvo zaposlenih, saj le zadovoljni zaposleni stremijo k uspešnosti in učinkovitosti. Seveda pa to ni mogoče brez vloženega truda vodij, tudi oni sami se morajo potruditi, se učiti, prilagajati na vseh stopnjah organizacijske lestvice podjetja. Dejstvo je, da je vodenje zaposlenih res veščina, ki od vodje zahteva celo osebo, zrelo osebo, ki jo zanimajo njeni podrejeni zaposleni, ki se ne boji komuniciranja z njimi, reševanja problemov ... Bodoči vodje se morajo učiti vodenja zdaj in ne takrat, ko pridejo na vodilni položaj. To je proces, saj se ga učimo na vseh položajih in okoljih ter v različnih situacijah.
Ključne besede: zaposleni, potrebe, motivacija, dejavniki motivacije, teorije motivacije, uspešnost podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, vodje, načini vodenja, nagrajevanja zaposlenih, interni marketing, eksterni marketing
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 936; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (813,77 KB)

7.
VLOGA VODENJA V MANAGEMENTU
Peter Semenič, 2013, diplomsko delo

Opis: Vodenje v ožjem pomenu besede pričnem obravnavati z teorijami vodenja na temelju osebnostnih lastnosti vodij. Slednja teorija je doživela svoje vrhunce na začetku obravnave področja vodenja. Pri tej teoriji o vodenju je osrednji element obravnave osebnost človeka. Poznejše obravnave, ki spadajo v to skupino teorij o vodenj pa se osredotočajo predvsem na relacijo med čustveno inteligenco in uspešnim vodenjem. Čustvena inteligenca pomeni, do katere mere vodja obvladuje svoja čustva, slednje pa vpliva na obvladovanja stresa pri posameznikih. Preučevalci vodenja so dognali, da ni enotnih osebnostnih značilnosti, ki bi vodile k uspešnemu vodenju na vseh področjih. Zato so svoje napore usmerili v preučevanje vedenja vodij. Iz preučevanja vedenja vodij izvira druga vrsta teorij o vodenju, to so vedenjske teorije vodenja. Prednost vedenjskih teorij vodenja je, da se zbrano znanje da posredovati ter na ta način izobraževati vodje za bolj uspešno vodenje. V prvem koraku opazovalci preučujejo vedenje vodij, v drugem koraku dognanja strnejo in jih posredujejo drugim vodjem, kot dobro prasko. Bistvo vedenjskih teorij vodenja je preučevanje relacije vodja sledilci. Pri vedenjskih teorijah vodenja je osrednje vprašanje, na kakšen način potegniti iz sledilcev največ za dosego ciljev organizacije. Vedenje, ki je vodilo k uspešnemu vodenju se preoblikuje v stil vodenja. Stil vodenja si lahko predstavljamo kot standardizirano vedenja vodij do svojih sledilcev, katero bi naj vodilo do maksimalnega učinka skupine za dosego ciljev organizacije. Za situacijske teorije je značilno, da že v prej omenjeni teoriji o vodenju, vključuje še situacijo. Torej situacijske teorije o vodenju preučujejo relacijo med situacijo, vodjo ter njegovimi sledilci. Vodja si izbere stil vodenja, izbor stila vodenja pa je odvisen od situacije ter od sledilcev, ki jih vodja vodi. Vodja mora dobro poznati situacijo, v katero se skupina podaja, dobro mora poznati sledilce ter na podlagi teh dveh elementov izbrati najprimernejši stil vodenja za uspešno dosego ciljev organizacije po učinkoviti poti. Kot most med teorijami o vodenju in prasko o vodenju v nalogi predstavljam dva izbrana modela vodenja. Prvi model vodenja je predstavnik vedenjskih teorij vodenja, drugi model vodenja je predstavnik situacijskih teorij vodenja.
Ključne besede: vodenje, teorije o vodenju, praksa o vodenju, vedenjske teorije vodenja, situacijske teorije, model vodenja
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1136; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (808,85 KB)

8.
VPLIV STILOV VODENJA NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH
Andrej Varžič, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Izhodišče v teoretičnem delu je bila strokovna literatura priznanih domačih in tujih avtorjev. Uporabili smo deskriptivno metodo podajanja snovi. V teoretičnem delu smo opisali osnove managementa, njegove opredelitve, ravni in funkcije managementa. Dotaknili smo se tudi pridobitnih in nepridobitnih organizacij ter definirali razlike med njima. Nadalje smo predstavili proces vodenja, kjer smo opredelili vodenje, njegove sestavine in temeljne sposobnosti, ki so potrebne za uspešno in učinkovito vodenje. Opisali smo tudi stile vodenja in ker je osnova naloge povezna s motivacijo zaposlenih, smo tudi razložili motivacijo, motivacijske teorije, faktorje in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo. Namen in cilji: Osnovni namen je ugotoviti povezavo med stilom vodenja in motivacijo ter ugotoviti, kakšen učinek ima stil vodenja na motiviranost zaposlenih v nepridobitnih organizacijah. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri stil vodenja trenutno prevladuje v zavodu in kakšnega vodjo si želijo zaposleni v prihodnje, da bi bili pri svojem delu uspešno motivirani za opravljanje nalog. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitično statističnih metodah. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere inštrument je bil anonimni anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vzorec je predstavljalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V anketi smo izpostavili transformacijski stil vodenja, transakcijski stil vodenja in motivacijske dejavnike, tako materialne kot tudi nematerialne. Rezultati: S pomočjo raziskave pridobljeni rezultati nam povedo, da gre za statistično značilno razliko v korist transformacijskega stila vodenja, medtem, ko se pri vplivanju na motivacijo s transformacijskim stilom vodenja z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki, ne pokaže statistično značilna razlika. Sklep: Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da na Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor prevladuje transformacijski stil vodenja pred transakcijskim. Ugotovili smo tudi, da ima transformacijski stil vodenja pomembno vlogo pri motivaciji zaposlenih saj si le ti v prihodnje želijo vodjo, pri katerem bo prevladoval ta stil vodenja, čeprav njegovi učinki vplivanja na motivacijo zaposlenih, ne delujejo z enakim učinkom kot vplivanje z materialnimi in nematerialnimi motivacijskimi dejavniki.
Ključne besede: management, nepridobitne organizacije, vodja, vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, moč in vpliv vodje, transakcijski stil vodenja, transformacijski stil vodenja.
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1396; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
POVEZANOST STILOV VODENJA IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO
Valerija Kotnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del je usmerjen v pridobivanje znanja s področja vodenja in opredelitev najodmevnejših teorij vodenja, na podlagi katerih so se kasneje v praksi razvili mnogi modeli in stili vodenja. Proučili in definirali smo zadovoljstvo in nezadovoljstvo zaposlenih. Za boljše razumevanje zadovoljstva smo predstavili najpomembnejše teorije zadovoljevanja potreb človeka in dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Vse to je pripomoglo h kvalitetnejši analizi in interpretaciji dobljenih podatkov. Na podlagi proučevane literature smo se odločili, da bosta predmet proučevanja magistrskega dela avtoritativni in participativni stil vodenja. V okviru empiričnega dela smo izvedli raziskavo na centrih za socialno delo v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 119 zaposlenih z 11 centrov za socialno delo. Iz podatkov, ki smo jih pridobili z izvedbo ankete, smo ugotovili, da na centrih za socialno delo prevladuje participativni stil vodenja, ki se izraža npr. v zanimanju vodje za predloge sodelavcev za izboljšave, pri čemer vodja tudi sam aktivno sodeluje, v tem, da gradi na osebnih odnosih, vzpodbuja skupinsko odločanje, timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, v zagotavljanju informacij za dobro opravljanje delovnih nalog ipd. Nadalje smo potrdili, da stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, čeprav je povezanost med njima šibka. Pa vendar je zadovoljstvo zaposlenih toliko večje, če vodja uporablja participativni stil vodenja, in toliko manjše, če uporablja avtoritativni stil vodenja. Izkazalo se je tudi, da so zaposleni na splošno pri delu zelo zadovoljni, ravno tako so zelo zadovoljni z načinom vodenja svojega nadrejenega. Rezultati, ki so se nanašali na dejavnike zadovoljstva pri delu in pomembnost njihovega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, so pokazali, da na zadovoljstvo zaposlenih pri delu najpomembneje vplivajo zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo s sodelavci, zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, zadovoljstvo s pravočasnimi in vsebinsko ustreznimi informacijami, zadovoljstvo s svobodo in samostojnostjo pri delu itd., in da so razlike v pomembnosti vpliva posameznega dejavnika zelo majhne.
Ključne besede: teorije vodenja, stili vodenja, participativni in avtoritativni stil vodenja, teorije zadovoljevanja potreb, zadovoljstvo zaposlenih, nezadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva pri delu
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
STILI VODENJA IN MOTIVACIJA V SLOVENSKIH ZAVAROVALNICAH
Alen Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: Kako voditi oz. po kateri teoriji, stilu, avtorju so vprašanja katera se pojavljajo že dolgo časa. Ni pa dovolj, da smo vodje po teorijah, avtorjih, stilih, to so samo smernice, katere nam pomagajo, da lahko podrejene oz. sodelavce lažje pripeljemo do določenega cilja. Vodja mora biti v prvi vrsti oseba kateri zna poslušati, biti preudaren, marljiv delati včasih več kot podrejeni, da je plan izpolnjen. Razlika med vodji je različna, saj nekateri delujejo brez kakršne teoretične podlage drugi znova samo po teoriji. Menimo, da je sredina vedno nekje vmes. Pomeni, da moremo obvladati smernice vodenja po drugi strani pa imeti misli na pravem mestu. Delo diplomskega seminarja smo začeli z uvodom, in teoretičnim podlagami. Opisali smo vodenje, in teorije vodenje. Poudarek smo dali stilom vodenja kajti to je tudi bila glaven cilj in glavna hipoteza naloge. Raziskali smo stile vodenja in motivacijo v slovenskih zavarovalnicah. Ker tudi avtor sam aktivno deluje v zavarovalniškem poslu, se je dotaknil pet najboljših zavarovalnic na slovenskem trgu. Pri raziskavi smo se fokusirali na zavarovalnice. Tam smo raziskali po poslovnih enotah in področjih. Anketirali smo nižji, srednji in visoki management. Anketni vprašalnik smo izvajali preko spleta, kajti tako smo anketirancem omogočili, da so lahko izpolnili vprašalnik kdaj so želeli, da jih nismo motili pri opravljanju rednih nalog. Iz vprašalnika smo izvedeli glavne demografske podatke, in podatke o stilih vodenja, motivaciji in o komunikaciji. Stile vodenja smo raziskovali na podlagi klasične teorije in stila vodenja, motivacijo pa na podlagi delovne motivacije avtorja Maslowa. Na podlagi rezultatov smo določili ali obstoječ stil vodenja primeren obstoječi motivaciji, ali vodje ob izzivih komunicirajo s sodelavci in ali so na podlagi stila vodenja zadovoljni stilom vodenja. Rezultati raziskave nam je pokazala, da obstoječ stil vodenja ni povsem primeren obstoječi motivaciji, ob problemih vodje komunicirajo s sodelavci. Z ugotovljenim stilom vodenja so vodje zadovoljni s svojimi rezultati in uspehi dela. V raziskavi smo imeli postavljene 3 hipoteze. Eno smo zavrnili ostali dve pa potrdili.
Ključne besede: Vodenje, Stili vodenja, Teorije vodenja, Motivacija, Zavarovalnice
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 540; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici