| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekatere najpomembnejše osebnostne teorije in njihov kriminološki pomen
Ines Ratković, 2009, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost je nekaj zelo posebnega, izvirnega in samosvojega v človeku, zaradi nje postane človek enkraten. Izoblikuje se s prepletanjem osebnih psihofizičnih lastnosti in značilnosti družbenega okolja, ki je prav tako pomemben dejavnik pri njenem oblikovanju. Tako ima vsak človek, ki so ga objektivni pogoji oblikovali, motivirali in pognali na inkriminirano dejavnost, določeno strukturo svoje osebnosti, katera se odlikuje z mnogimi, individualno izraženimi lastnostmi. Nekatere osebnostne lastnosti so tako odločilnega pomena tudi za razvoj agresivnosti pri posamezniku. Kot so številne in raznolike vede in definicije o agresivnosti, so številne tudi razlage osebnostnega delovanja - teorije osebnosti, ki predstavljajo končno stopnjo preučevanja osebnosti. Tako lahko pomembnejše teorije osebnosti razvrstimo v nekaj skupin, glede na to, kam umeščajo izvor osebnosti in kje vidijo njeno težišče. Izvor ali težišče je lahko oseba sama, njena biološka podlaga (biološke teorije), motivi (motivacijske teorije, psihodinamske in humanistične teorije), poteze (strukturne teorije), kognitivne značilnosti (kognitivne teorije) ali pa njeno okolje, dražljaji (vedenjske teorije), socialne situacije in socialno učenje (socialne teorije). Obstajajo tudi teorije, ki skušajo uravnoteženo obravnavati osebnostne in okoljne dejavnike kot izvore osebnosti (funkcionalne, integralne, interakcionistične in socialno-kognitivne teorije). V diplomski nalogi sem se osredotočila na eno samo skupino osebnostnih teorij in sicer na psihodinamske teorije osebnosti ter njihove najpomembnejše predstavnike (Freud, Adler, Jung, Horney, Fromm), poglede na osebnost, prestopništvo in agresivnost podrobneje predstavila. Ob spoznavanju teorij osebnosti človeka sem tako prišla do zaključka, da v bistvu tista »prava« teorija ne obstaja. Vsaka izmed njih zajema razlage iz svojega zornega kota in tako predstavlja le del celostne teorije osebnosti. Šele, ko združimo vsebino vseh opredeljenih teorij in uzremo širši objektiv, lahko govorimo o sistemu, ki razlaga osebnost kot takšno. A vseeno bo del osebnosti verjetno zmeraj ostal nerazložljiv in skrivnosten, kar žene ter bo gnalo k novim razmišljanjem in odpiralo vrata morda nastanku novih teorij osebnosti človeka.
Ključne besede: Človekova osebnost, osebnostne lastnosti, agresivnost, teorija osebnosti, psihodinamske teorije, Freud, Adler, Jung, Karen Horney, Fromm.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 5066; Prenosov: 991
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJE
Sabina Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti. V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej. Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Ključne besede: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 5455; Prenosov: 1002
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
MANAGEMENTSKI VIDIKI ZAPOSLOVANJA
Mihaela Breznik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar: »Managementski vidiki zaposlovanja«, se s svojo vsebino dotika predvsem procesa zaposlovanja in sicer, da se ustrezna izbira primernega kandidata, njegovo vrednotenje in motiviranje definitivno splača. Pri tem se osredotoči na človeka, kot na skupek osebnosti, veščin, znanj in sposobnosti, skratka na človeka, ki je premoženje podjetja. Na človeka ki je kot oseba ključnega pomena, da bo podjetje uspešno konkuriralo na trgu, da bo imelo visok dobiček in da bo ohranjalo dobro ime. Skozi diplomski seminar tako potujemo od začetkov, kjer predstavimo človeka iz psihološkega vidika, njegovo osebnost, njegove značilnosti in kakšna je njegova vloga v podjetju. S pomočjo teoretičnih dognanj različnih avtorjev in strokovnjakov želimo skozi diplomski seminar pojasniti pomen osebnostnih lastnosti človeka in pomen kadrovske funkcije za podjetje in s tem hkrati omogočiti edinstven vpogled na dogajanje v podjetju, ki je tesno povezano s človekom samim, tako kot z njegovimi lastnostmi, veščinami in znanji. Diplomski seminar se zaključuje s izsledki raziskave, ki smo jo opravili v podjetju »EOC d.o.o.«, izvedena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika in sicer na vzorcu 20 zaposlenih. Na podlagi raziskave ugotovimo, kako pomembna se zaposlenim zdi zaposlitev ustreznega kandidata, ki je tako kakovosten kot usposobljen. Preseneti nas izsledek, da na motivacijo zaposlenih ne vpliva zaposlitev kandidata, ampak poleg finančne stimulacije drugi bonusi in bonitete, kot so na primer daljši dopust, parkirno mesto in službeni telefon. Rezultati nam prikažejo tudi katere lastnosti so najbolj zaželene pri zaposlenih in podobno. Zaključimo z raziskavo hipotez in hkrati ugotovimo, da so največja dragocenost za podjetje ljudje, ki za podjetje delajo in s tem prispevajo k doseganju in uresničevanju zastavljenih ciljev. Potrebno pa je tudi poudariti, da je hkrati pomembno ohranjati motiviranost, nagrajevati zaposlene, jih primerno vrednotiti in nenazadnje ohranjati pozitivno klimo, v kateri zaposleni delajo. Stroje je mogoče kupiti, klime, vzdušja, počutja ter načina dela pa ne. Le-tega moramo ustvarjati, razvijati in neprestano vzdrževati. V podjetju je človek nenadomestljiv in je najpomembnejše sredstvo, s katerim lahko managerji stremijo k doseganju vizije in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Kadrovanje, kadrovska funkcija, komunikacija, management, management človeških virov, manager, motivacija, nagrajevanje, organizacija, organizacijska klima, planiranje, teorije osebnosti človeka, vodenje, zadovoljstvo pri delu, zaposleni, zaposlovanje
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 1627; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

4.
Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja
Zlatko Kozole, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja je zelo obširna tema, saj se moramo zavedati, da je spoznavanje osebnosti ena najzahtevnejših in najtežjih nalog celotne psihološke znanosti. Zavedati se moramo, da smo ljudje individuumi in se med sabo razlikujemo po sami osebnosti, osebnostnih lastnostih, po okolju v katerem živimo in s katerim smo v interakciji, po bioloških preddispozicijah in še bi lahko naštevali. Osebnost je torej kompleksno organizirana celota, ki jo sestavljajo značaj, temperament, sposobnosti in konstitucija. Za razumevanje osebnosti je torej pomembno poznavanje teorij osebnosti, ki nam vsaka iz svojega zornega kota poizkuša razložiti dinamiko in delovanje človeškega uma. Prav tako je razlaga vzrokov kriminalitete že od nekdaj aktualna tema mnogih raziskav in študij. Raziskovanje vzročnosti kriminalitete je skozi zgodovino privedlo do velikega števila kriminoloških teorij, katere so vzroke kriminalitete razlagale s pomočjo socioloških, bioloških in psiholoških znanosti. Kriminološke teorije, ki so nastale so zelo pomembne pri razumevanju človekovega protipravnega ravnanja in pojasnjevanju, zakaj se nekdo vede v nasprotju z družbenimi normami. Pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja imajo tudi motnje osebnosti. Motnje osebnosti se kažejo skozi doživljanje in vedenje, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture. Kažejo se lahko na področjih mišljenja, čustvovanja, odnosov z drugimi ljudmi in obvladovanju impulzivnosti. Motnje osebnosti delimo na motnje podobne psihozam, motnje podobne nervozam, motnje iz zavrtosti osnovnih potreb ter motnje sociopatskega kroga. Veliko povezavo s kriminaliteto imajo tudi spolne deviacije, razpoloženjske motnje, zloraba alkohola in drog ter disocialno vedenje. V zaključku naloge je predstavljen primer Josefa Fritzla, kateremu so diagnosticirali kombinirano motnjo osebnosti z narcističnim, nezrelim čustvovanjem in spolno deviacijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osebnost, osebnostne lastnosti, motnje osebnosti, teorije osebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (730,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici