| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Humor o turizmu med krizo Covid-19: analiza Facebook objav v skupinah, namenjenih popotnikom
Sara Mlakar, 2021, diplomsko delo

Opis: Facebook je kanal, namenjen dostopu do raznih informacij, obenem pa omogoča posameznikom ali skupnosti deliti, razpravljati in spremljati vsebine s skupnimi interesi. Ob razglasitvi pandemije zaradi krize COVID-19 smo v Facebook skupinah, namenjenim popotnikom, zaznali porast uporabe humorja na temo turizma, potovanj in krize COVID-19. Poleg tega, da ima humor v turizmu pomembno vlogo pri zagotavljanju pozitivnih izkušenj, smo z analizo besedil ugotovili, da ima humor pomembno vlogo tudi pri načinu spoprijemanja s krizo. Z analizo smo želeli ugotoviti, kako pogosto uporabljajo popotniki humor z namenom spoprijemanja s krizo ter kritiziranja turizma in turistične industrije med krizo COVID-19. Nadalje smo pri vseh Facebook objavah identificirali tematska področja uporabe humorja. Z analizo Facebook objav smo pridobili neposreden odraz skrbi in kritik turistov ter načine uporabe humorja v kriznem času, zato so ugotovitve zaključnega dela pomembne za turistična podjetja in predstavljajo pomemben korak pri razumevanju vloge humorja pri soočanju s krizo in potencialni nadaljnji uporabi humorja v turistični promociji.
Ključne besede: turizem, humor, teorije humorja, COVID-19, humor v turizmu
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Analiza humorja v britanskih stand up komedijah
Lora Nadelsberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Stand up komedija postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena oblika zabave. Zametke stand up komedije najdemo v humornih predavanjih Marka Twaina v 19. stoletju. Kot oblika žanra, ki ga poznamo danes, pa se je stand up komedija pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja. O njej je bilo narejenih malo raziskav, saj je relativno nov žanr. Namen magistrske naloge je raziskati značilnosti humorja v britanski stand up komediji. Cilj teoretičnega dela je pregledati in zbrati relevantne razprave in spoznanja o humorju. V tem delu je najprej podana definicija humorja, nato pa so naštete različne teorije humorja ter merila humorja oziroma kaj izzove smeh pri ljudeh. V teoretičnem delu so obravnavane značilnosti britanskega humorja in značilnosti stand-up komedije. Empirični del naloge vključuje analizo treh britanskih stand up komedij. Na listi stotih najbolj smešnih britanskih in irskih komikov so bili izbrani naslednji trije komiki: Jack Whitehall, Ricky Gervais in Jimmy Carr. Stand up komedije izbranih komikov so dostopne na spletni strani Netflix.com. Izbrane stand up komedije so bile analizirane od začetka do približno štiridesete minute, kar skupaj nanese približno dve uri gradiva. Zbrana teoretična izhodišča o britanskem humorju in predstavljena klasifikacija šal služijo kot izhodišče za analizo. Teoretična spoznanja so bila oblikovana v pet značilnosti: tip, skozi katerega se šala realizira (kratke šale v nasprotju z daljšimi šalami); šale, ki imajo tarčo posmeha in teorija večvrednosti; besedne igre in teorija neskladnosti; šale s tabu temami in teorija sprostitve; in črni humor. Besedne igre so nadalje razdeljene na dve podskupini: leksikalna dvoumnost in pragmatična dvoumnost. Namen analize je bil preveriti pogostost pojavljanja naštetih petih značilnosti. Rezultati analize izbranih značilnosti so pokazali razlike v tipu, skozi katerega so šale realizirane: nastopa Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa sta v glavnem oblikovana na podlaga daljših šal, čeprav je tudi pri njima opaziti nekaj primerov krajših šal. Stand up komedija Jimmyja Carrja je sestavljena iz številnih krajših šal (v ang. »canned jokes«) v obliki vprašanj in odgovorov oziroma kratkih trditev. Take šale imenujemo tudi šale z vnaprej določenim vzorcem, saj z njimi dosežemo humorni učinek neodvisno od ostalega konteksta. V teoretičnem delu magistrskega dela je črni humor predstavljen kot ena izmed najpogostejših tem britanskega humorja. Rezultati analize so to predpostavko potrdili, saj se teme črnega humorja najpogosteje pojavijo pri vseh treh stand up komedijah. Grozljive teme črnega humorja, uporabljene v izbranih stand up komedijah, so: spolna zloraba otrok, invalidnost, pedofilija, pritlikavost, kronične bolezni, spolno prenosljive bolezni, izkoriščanje otroške delovne sil ipd. Naslednja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja šal, ki vsebujejo tarčo posmeha, in z njimi povezana teorija večvrednosti. Izmed predstavljenih treh kategorij šal, dva (Jack Whitehall in Ricky Gervais) od treh stand up komikov uporabljata šale s tarčo posmeha najpogosteje kot orodje za dosego humornega učinka. Omenjena komika v svojih nastopih uporabita naslednje teme: nemoralno vedenje Britancev (prekomerno pitje, slabe prehranjevalne navade), ki ga uporabita kot kritiko družbe; ljudje, ki so polni predsodkov; rdečelasci; slavne osebe in bivanje v Disney hotelu. Ricky Gervais in Jack Whitehall v šalah postavita celo sebe za tarčo posmeha, kar je v teoretičnem delu izpostavljeno kot ena izmed tipičnih značilnosti britanskega humorja. Tretja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja besednih iger in z njimi povezana teorija neskladnosti. Analiza je pokazala, da lahko le malo primerov humorja Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa razložimo na podlagi teorije neskladnosti (npr. z enakozvočnicami), medtem ko smo večino humorja Jimmyja Carra razložili na podlagi te teorije, in sicer prevladuje skupina šal na
Ključne besede: teorije humorja, tipi humorja, stand up komedija, britanski humor
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 563; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Humor v antologijah Enci benci na kamenci
Katarina Fink, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: V slovenskem otroškem izročilu se pojavlja humor, kot ga utemeljujejo različne teorije. Po Attardu (1994) sta osrednja predstavnika teorije superiornosti Platon in Aristotel - po tej teoriji smejanje sledi spoznanju, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu smeje. Kant in Schopenhauer sta predstavnika teorije neujemanja, ki temelji na neskladju resničnosti med pojmom in objektom. Bergson v Eseju o smehu (1977) dokazuje, da lahko vse napake postanejo smešne; smešna oseba nam je na začetku pogosto simpatična. Kmecl v Mali literarni teoriji (1995) pa navaja, da je humor etološka vrsta, ki temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju/obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in miselnem odnosu do sveta. V mladinski književnosti moramo biti pozorni tudi na bralčevo/poslušalčevo starost, saj je od otrokove starosti odvisno, kaj je zanj smešno, in na okoliščine (realni čas, splošni kulturni nivo, socialni status otroka). V otroškem ljudskem izročilu se pojavljajo različne vloge humorja: nonsensni humor, ki ima poleg posredne spoznavne tudi očitno zabavno vlogo, vzgojni humor komičnega (nezglednega) otroškega lika, ki poleg zabavne vloge posredno vzgaja, ter humor oporekanja, ki se izraža v tabujih. Obravnavane pesmi so iz otroškega ljudskega izročila in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi humornega.
Ključne besede: slovenska otroška poezija, humor, teorije humorja, vloge humorja, otroško ljudsko izročilo
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 743; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (169,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
ANALIZA PRIPOVEDOVANJA V ŠALAH SLOVENSKIH STAND UP KOMEDIJ
Polona Kovač, 2016, diplomsko delo

Opis: Stand up komedija je že vrsto let priljubljena v svetu. Z razvojem interneta je postala globalni fenomen in tako smo stand up komike dobili tudi v Sloveniji. Njihovi obrazi so z leti postali znani, oblikovali so si svoje ime in karakter. Zasledimo jih povsod: v klubih, gledališčih, na festivalih in prireditvah vseh vrst, v tiskanih medijih, na radiu in televiziji. Ob iskanju gradiva za našo nalogo ni bilo v slovenskem jeziku najti ničesar oprijemljivega, strokovnega o stand up komediji, zato smo morali poseči po tujejezični literaturi in se obrniti na kompetentne osebe, ki poznajo slovensko stand up sceno. Menimo, da je pričujoče delo doprinos k stand up komediji tudi v teoretičnem smislu. Osnovno sredstvo stand up komedije je humor. V nalogi smo predstavili teorije humorja, in sicer tri klasične: teorijo nadrejenosti, teorijo razbremenitve in teorijo neskladja ter dve sodobni teoriji: teorijo o humorju na osnovi semantičnega scenarija (SSTH) in splošno teorijo verbalnega humorja (GTVH). V teoretičnem delu smo opredelili besedilo in njegove značilnosti, pri čemer smo se osredotočili na govorjeno besedilo. Na podlagi teorije smo analizirali šale slovenskih stand up komikov. Analizirali smo način razvijanja teme, torej pripovedovanje, besedilo z vidika besedilotvornih in skladenjskih sredstev, opazovali značilnosti govorjenega besedila ter skladnost transkribiranih šal z značilnostmi stand up komedije.
Ključne besede: Jezikovno sporočanje, govorjeno besedilo, pripovedovanje, kohezija, teorije humorja, stand up komedija, leksikalni scenarij.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 881; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
HUMORNO V POGOVORIH JEZIKOVNIH UDELEŽENCEV, STARIH MED 20 IN 30 LET
Karmen Hozjan, 2015, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjih pogovorih ima šaljivo komuniciranje pomembno mesto. Dnevno se srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi in z njimi vstopamo v komunikacijske stike. Največ časa najpogosteje namenimo prijateljem, med katerimi poteka najbolj sproščena komunikacija. Za šaljivo komuniciranje je značilno, da je najučinkovitejše prav v sproščenem vzdušju. Težko si predstavljamo, da bi se šalili z neznancem na ulici ali s policistom, ki nas ustavi. V magistrski nalogi smo se ukvarjali z naslednjimi vprašanji: kako pomembni so odnosi med udeleženci komunikacijskega stika za šaljenje, kdaj se šalimo, kako pomembne so okoliščine in ali se lahko šalimo tudi, ko smo jezni. Da lahko sporazumevanje sploh steče, je med udeleženci komunikacijskega stika potrebno upoštevati nekaj »pravil«, t.i. sodelovalno načelo. Sodelovalno načelo je po Griceu osnovno načelo sporočanja. V nalogi smo predstavili tudi njegove maksime ter upoštevanje in kršenje le-teh. Govorci v različnih komunikacijskih okoliščinah ne tvorimo povedi, ampak besedilo, zato smo namenili nekaj pozornosti tudi razlagam besedila in dvogovora, saj je najpogostejša oblika zbranih pogovorov bil prav dvogovor. Osrednji problem magistrskega dela je bil ugotoviti, kaj v jeziku ljudi nasmeji, predstaviti humorne pogovore in analizirati, kaj je tisto, kar izrečeno naredi humorno. Podrobneje smo predstavili verbalni in neverbalni humor in na humorju temelječe teorije, ki so nam v nadaljevanju služile kot izhodišče za analizo zbranih pogovorov. Izhajali smo iz teorije nadrejenosti, teorije neskladja, teorije o humorju na osnovi semantičnega scenarija in splošne teorije verbalnega humorja. Zbrali smo devet pogovorov in predstavili primere verbalnega in neverbalnega humorja. Analize zbranih pogovorov so izhajale iz teoretičnih predpostavk, zato smo na koncu povzeli še, kako se je teorija pokazala na praktičnih primerih in ali so naše zastavljene hipoteze bile potrjena ali ovržene.
Ključne besede: slovenski jezik, besedilo, dvogovor, šaljenje, kramljanje, verbalni in neverbalni humor, načelo sodelovanja, teorije humorja
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 995; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici