| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 202
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Deviznotečajni sistem in gibanje deviznega tečaja na Madžarskem in na Hrvaškem
David Bohar, 2020, diplomsko delo

Opis: Vse večja vpletonost majhnih odprtih gospodarstev, ki sodelujejo v globalni trgovini, je postalo poznavanje in spremljanje deviznega tečaja držav zelo pomemben dejavnik. Ko spoznamo osnove deviznega tečaja lahko razumemo vzroke za spremembe oziroma nihanja. Vsaka država si je svojo politiko deviznega tečaja oziroma deviznotečajni sistem prilagodila glede na svoje stanje v državi, oziroma, ga je prilagodila tako, da je v največjem interesu domačega gospodarstva. Analiza deviznotečajnih sistemov in gibanje različnih deviznih tečajev, nam je pokazala jasnejšo sliko o dogajanju na deviznih trgih in o konkurenčnosti posamezne države, ki jo spremljamo spozi realni efektivni devizni tečaj nacionalne valute. Analize so nam pokazale različne dejavnike in njihove prepletenosti pri vplivu na devizni tečaj. Za lažjo predstavo, smo v delu diplomskega projekta uporabili grafe oziroma slikovne prikaze in primerjave gibanje deviznih tečajev posamezne valute, ter komentarje opremili z dejstvi oziroma vzroki za nihanje deviznih tečajev.
Ključne besede: Devizni tečaj, konkurenčnost, deviznotečajni sistem, teorije deviznega tečaja, spremembe deviznega tečaja
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 67; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (774,53 KB)

2.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 90; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Motivacija negovalnega tima na delovnem mestu
Eva Slatinšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu. Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji. Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Ključne besede: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (913,87 KB)

4.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, 2020, magistrsko delo

Opis: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Ključne besede: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (627,34 KB)

5.
Z dokazi podprta policijska dejavnost
Anže Komac, 2020, diplomsko delo

Opis: Koncept, ki ga je razvil Sherman leta 1998 v svojem delu Ideas in American Policing skuša združiti delovanje policije in strokovne javnosti z uporabo razpoložljivih dokazov za čim boljše delovanje policije v skupnosti in na širšem področju. Uporaba razpoložljivih dokazov lahko vodi k izjemnemu napredku učinkovitosti policijskega delovanja, a le z ustrezno podporo strokovne javnosti in ostalih partnerjev ter interesnih skupnih pri promociji čim večje javne varnosti. Policisti, nadzorniki in načelniki ter vsi vpleteni v policijsko dejavnost bi morali pri svojem delu za boljše sprejemanje odločitev in opravljanje preiskav ob obstoječem znanju in opremi, poznavanju zakonov, ustreznih procesov delovanja in zaščite, uporabljati tudi znanje o tem, katere taktike in strategije najbolje delujejo pri reševanju kaznivih dejanj. Uporaba dokazov pri policijskem delovanju izhaja iz medicinske prakse. Tako kot medicina deluje na principu raziskav, preverjanja in testnih procesov – da zdravila, postopki in dejavnost kar najbolje vplivajo na paciente, tako bi morali policisti pri svojem delu uporabljati preverjene rezultate raziskav in prave taktike za preprečevanje, zmanjševanje in reševanje kriminalitete s kar se da najmanj posledicami za civilno prebivalstvo. Izziv v prihodnosti za z dokazi podprto policijsko dejavnost je v samem delovanju policije, ki se še vedno bolj ali manj drži tradicionalnih smernic. Vendar nadaljevanje s takšnim delovanjem, lahko vodi k poslabšanju policijske učinkovitosti – policisti lahko izkusijo dolgčas, stres, pomanjkanje motivacije in pomanjkanje poslovnih izzivov. Vse to lahko pomeni slabše rezultate pri reševanju kriminalitete. Tudi Slovenija se sooča z novodobnimi izzivi nove teorije policijske dejavnosti. Raziskovanje strokovnjakov in sodelovanje s policijskimi odločevalci na tem področju se krepi, obstaja zanimanje - a zgoraj omenjeni izziv obstaja – ali imamo dovolj strokovne volje za implementacijo novih pristop k policijski dejavnosti?
Ključne besede: diplomske naloge, dokazi, policijska dejavnost, teorije policijske dejavnosti, raziskave
Objavljeno: 26.03.2020; Ogledov: 491; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Analiza humorja v britanskih stand up komedijah
Lora Nadelsberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Stand up komedija postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena oblika zabave. Zametke stand up komedije najdemo v humornih predavanjih Marka Twaina v 19. stoletju. Kot oblika žanra, ki ga poznamo danes, pa se je stand up komedija pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja. O njej je bilo narejenih malo raziskav, saj je relativno nov žanr. Namen magistrske naloge je raziskati značilnosti humorja v britanski stand up komediji. Cilj teoretičnega dela je pregledati in zbrati relevantne razprave in spoznanja o humorju. V tem delu je najprej podana definicija humorja, nato pa so naštete različne teorije humorja ter merila humorja oziroma kaj izzove smeh pri ljudeh. V teoretičnem delu so obravnavane značilnosti britanskega humorja in značilnosti stand-up komedije. Empirični del naloge vključuje analizo treh britanskih stand up komedij. Na listi stotih najbolj smešnih britanskih in irskih komikov so bili izbrani naslednji trije komiki: Jack Whitehall, Ricky Gervais in Jimmy Carr. Stand up komedije izbranih komikov so dostopne na spletni strani Netflix.com. Izbrane stand up komedije so bile analizirane od začetka do približno štiridesete minute, kar skupaj nanese približno dve uri gradiva. Zbrana teoretična izhodišča o britanskem humorju in predstavljena klasifikacija šal služijo kot izhodišče za analizo. Teoretična spoznanja so bila oblikovana v pet značilnosti: tip, skozi katerega se šala realizira (kratke šale v nasprotju z daljšimi šalami); šale, ki imajo tarčo posmeha in teorija večvrednosti; besedne igre in teorija neskladnosti; šale s tabu temami in teorija sprostitve; in črni humor. Besedne igre so nadalje razdeljene na dve podskupini: leksikalna dvoumnost in pragmatična dvoumnost. Namen analize je bil preveriti pogostost pojavljanja naštetih petih značilnosti. Rezultati analize izbranih značilnosti so pokazali razlike v tipu, skozi katerega so šale realizirane: nastopa Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa sta v glavnem oblikovana na podlaga daljših šal, čeprav je tudi pri njima opaziti nekaj primerov krajših šal. Stand up komedija Jimmyja Carrja je sestavljena iz številnih krajših šal (v ang. »canned jokes«) v obliki vprašanj in odgovorov oziroma kratkih trditev. Take šale imenujemo tudi šale z vnaprej določenim vzorcem, saj z njimi dosežemo humorni učinek neodvisno od ostalega konteksta. V teoretičnem delu magistrskega dela je črni humor predstavljen kot ena izmed najpogostejših tem britanskega humorja. Rezultati analize so to predpostavko potrdili, saj se teme črnega humorja najpogosteje pojavijo pri vseh treh stand up komedijah. Grozljive teme črnega humorja, uporabljene v izbranih stand up komedijah, so: spolna zloraba otrok, invalidnost, pedofilija, pritlikavost, kronične bolezni, spolno prenosljive bolezni, izkoriščanje otroške delovne sil ipd. Naslednja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja šal, ki vsebujejo tarčo posmeha, in z njimi povezana teorija večvrednosti. Izmed predstavljenih treh kategorij šal, dva (Jack Whitehall in Ricky Gervais) od treh stand up komikov uporabljata šale s tarčo posmeha najpogosteje kot orodje za dosego humornega učinka. Omenjena komika v svojih nastopih uporabita naslednje teme: nemoralno vedenje Britancev (prekomerno pitje, slabe prehranjevalne navade), ki ga uporabita kot kritiko družbe; ljudje, ki so polni predsodkov; rdečelasci; slavne osebe in bivanje v Disney hotelu. Ricky Gervais in Jack Whitehall v šalah postavita celo sebe za tarčo posmeha, kar je v teoretičnem delu izpostavljeno kot ena izmed tipičnih značilnosti britanskega humorja. Tretja značilnost, ki je bila preverjana v sklopu analize, je pogostost pojavljanja besednih iger in z njimi povezana teorija neskladnosti. Analiza je pokazala, da lahko le malo primerov humorja Jacka Whitehalla in Rickyja Gervaisa razložimo na podlagi teorije neskladnosti (npr. z enakozvočnicami), medtem ko smo večino humorja Jimmyja Carra razložili na podlagi te teorije, in sicer prevladuje skupina šal na
Ključne besede: teorije humorja, tipi humorja, stand up komedija, britanski humor
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Motivacija zaposlenih za izobraževanje in delo na osnovnih in srednjih šolah na Gorenjskem
Nina Slapar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava motivacijo za izobraževanje in delo zaposlenih na srednjih in osnovnih šolah na Gorenjskem. V diplomskem delu bomo predstavili osnovne pojem motivacije, teorije, dejavnike, ovire. V nadaljevanju bomo predstavili tudi izobraževanje, motivacijo za izobraževanje ter ovire, na katere naletimo pri izobraževanju.da ne izgubi motivacije, preden doseže cilj. Prav tako se tako pri motivaciji kot pri izobraževanju srečujemo z ovirami. Cilj in namen diplomskega dela je ugotoviti, kaj motivira zaposlene za izobraževanje, jih spodbuja ter ovira.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, zaposleni
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 517; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
Vloga in pomen avtoritete ter moči za vodjo
Anja Krneta, 2019, diplomsko delo

Opis: Vodenje in biti vodja sta široka pojma, vodjo potrebuje vsako podjetje, saj brez njega ne more obstajati. Vsakega vodjo oblikujejo različni dejavniki in njegove lastnosti, zato pogosto slišimo o avtoriteti in moči vodje. Vodja je oseba, ki ji sledijo podrejeni, in prav od nje je pomembno odvisno, kako uspešno bo podjetje. Na svoje ''sledilce'' oziroma podrejene vpliva, jih usmerja in motivira in večinoma prav zaradi vodje podjetje raste ali v nasprotnem primeru propade. Vodja mora biti oseba, ki ji bodo ljudje z veseljem sledili, brez občutka, da to delajo samo za podjetje, ampak da imajo tudi sami korist. Leta preučevanja vodenja so prinesla kar nekaj teorij o lastnostih dobrega vodje in ali naj bodo ti za uspešnost podjetja usmerjeni na posameznike ali na delo v organizaciji. Izpostaviti velja, da so raziskovalci po letih preučevanj na tem področju ugotovili, da prav situacija določa primeren stil vodenja. Diplomsko delo vsebuje teoretični del o vodenju, teorijo o avtoriteti in moči, ki jo vodja poseduje. V diplomskem projektu smo skušali razložiti te pojme in jih povezati v smiselno celoto. Raziskali smo teorijo, nato pa smo ugotovili, da se v literaturi ne piše toliko o avtoriteti in moči vodje, zato smo izvedi še anketo, s katero smo to teorijo nadgradili in lažje prišli do zaključka. Terenska raziskava zajema raziskovalni del diplomskega projekta. Nanaša se na podrejene, ki so ocenjevali delo svojega vodje, in na njihove vodje, ki so ocenjevali lastno delo. Temeljna ugotovitev je, da zaposleni in vodje v splošnem vodenje in avtoriteto dojemajo na podoben način. Izjema so določene trditve, s katerimi lahko ugotovimo, da so največje razlike v dojemanju vodenja na strani vodij in njihovih podrejenih povezane s tem, ali vodja dejansko obravnava vse sodelavce enako, ali vodja spoštuje mnenje in počutje svojih podrejenih in ali je dovzeten za njihova mnenja. Te trditve smo tudi komentirali v raziskovalnem delu naloge. Na koncu raziskovalnega dela naloge podajamo še predloge za izboljšanje vodenja.
Ključne besede: vodenje, avtoriteta, moč, podrejeni, nadrejeni, teorije vodenja
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 308; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (551,64 KB)

9.
Izboljšanje vodenja v podjetju
Sara Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Področje vodenja je v zadnjem desetletju eno izmed najbolj raziskovanih in preučevanih področij managementa, kljub temu pa raziskovalci še vedno niso našli enotnega modela za vodenje zaposlenih. Vodenje na kratko pomeni sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja zaposlenih k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od vodje in njegovih značilnosti, k uspešnosti pa pripomore tudi ustrezno izbran stil vodenja. Čez leta so se oblikovale različne teorije oziroma modeli vodenja. Raziskovalci so na začetku preučevali vodenje glede na lastnosti vodje, kjer je bil prevelik poudarek na osebnostnih in telesnih značilnostih vodij. Za tem so raziskovalci začeli raziskovanje vedenjskih lastnosti vodij ter ugotovili, da so nekateri usmerjeni k zaposlenim, drugi pa k delu in doseganju ciljev. Ker vedenjske teorije niso popolnoma zadovoljile raziskovalcev, so po letih raziskav ugotovili, da je ključen dejavnik pri izbiri stila vodenja situacija. Tako so se oblikovale situacijske teorije vodenja, ki so jih kasneje nadgradili z drugimi novejšimi teorijami vodenja. Z raziskovanjem vodenja in teorij vodenja bomo tako v teoretičnem delu diplomskega projekta podrobneje opredelili vodenje ter izbrane teorije in stile vodenja. V sklopu vodenja so pojasnjena izhodišča za razumevanje vodenja, razlike med vodjo in managerjem, avtoriteta in moč vodje ter delegiranje. V sklopu teorij in stilov vodenja so pojasnjeni klasični stili vodenja, osebnostne teorije ter nekatere vedenjske in situacijske teorije. V raziskovalnem delu diplomskega projekta bomo s pomočjo anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti, kakšno je trenutno stanje oziroma stil vodenja v izbranem podjetju, prav tako bomo podali tudi nekaj predlogov za prakso.
Ključne besede: vodenje, vodja, teorije vodenja, stili vodenja
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 230; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Nagrajevanje in motiviranje zaposlenih v organizaciji
Petra Kolednik, 2018, diplomsko delo

Opis: Motivacija je tisto malo, kar nam včasih tako manjka, da določeno stvar pripeljemo do konca. V današnjem tempu življenja želimo stvari opraviti le na hitro ali površno, le toliko, da je nekaj narejeno, kadar pa se srečamo z nečim pomembnim, pa miselnost »le na hitro« ni dovolj. Da bi cilj oz. nalogo opravili kakovostno, potrebujemo motivacijo – včasih zadošča le beseda, velikokrat pa je ob tej potrebna tudi kakšna nagrada. Vsa živa bitja na svetu stremijo k zadovoljitvi lastnih potreb. Te so lahko osnovnega pomena za preživetje, torej po hrani in/ali zraku, ali pa so že potrebe višje ravni, kot so potrebe po: pripadnosti neki skupnosti, medsebojnem razumevanju, osebni rasti ipd. Za zadovoljitev določene potrebe je potrebna motivacija, ko pa je potreba zadovoljena, se tudi motivacija za njo preneha in postopek se ponovi – pojavi se potreba, ki jo želimo zadovoljiti, z njo pa tudi motivacija. Tudi v poslovnem svetu se mnogokrat srečamo z upadom motivacije, ki se zgodi zaradi več razlogov, posledično nastane občutek, da je cilj še zelo daleč in da ga ni moč doseči. Zato je naloga vodij, da ne le delegirajo naloge, ki jih je treba opraviti, marveč tudi spodbujajo zaposlene, da delo opravijo kakovostno, s čim več entuziazma in v prijetnem delovnem okolju. Vodje se v okviru procesa motiviranja zaposlenih osredotočijo tudi na nagrajevanje zaposlenih, saj lahko s tem dosežejo večji učinek, ki pa je lahko kratkotrajen,predvsem ko gre za denarno nagrajevanje, ali pa velja za dolgi rok. Vodja si za svoje podjetje določi sistem, po katerem lahko poleg osnovne plače nagrajuje zaposlene. Nagrado pri tem predstavljajo razne bonitete, uporaba službenih vozil, plačila zavarovanj ali praktične nagrade. Mnogokrat pa pri motiviranju ni nujno uporabiti le materialnega nagrajevanja, marveč zadošča že nematerialno, kot so npr. iskrene pohvale za uspešno opravljene naloge, prilagodljiv delovni čas, možnost napredovanja in osebne rasti in druge. Managerji morajo imeti venomer inovativne ideje, kako bi lahko zaposlene še motivirali, najlažje pa je, če jih poznajo, saj potem točno vedo, s katero nagrado bo njihova motivacija na vrhuncu.
Ključne besede: motiviranje, motivacijske teorije, nagrajevanje, materialno nagrajevanje, nematerialno nagrajevanje
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 218; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici