1. Prevodna analiza nemško-slovenskih letnih poročil zavarovalnice allianz s pomočjo tehnologije : magistrsko deloNoa Vilčnik, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobne jezikovne tehnologije prispevajo k hitrejšemu, kakovostnemu in ekonomičnemu načinu prevajanja in so neizogibni del prevajalčevega vsakdanjika. Z razvojem tehnologije in predvsem umetne inteligence se spreminjajo tudi kompetence prevajalca, ki postaja lektor, večjezični in medkulturni strokovnjak ter popravljalec strojnih prevodov. Namen magistrske naloge je primerjati kakovost prevodov in doslednost terminologije dela letnega poročila zavarovalnice Allianz za leto 2023 iz nemščine v slovenščino, ki jih ustvarimo s pomočjo treh spletnih in prosto dostopnih prevajalnikov, tj. orodja DeepL, umetne inteligence Chat GPT in Googlovega Prevajalnika, ter ugotoviti s katerim prevajalnikom ustvarimo ustrezen in terminološko konsistenten prevod. V teoretičnem delu smo predstavili zavarovalniško družbo Allianz, letna poročila kot vrsto strokovnih besedil, strokovni jezik in posebnosti strokovnega izrazja s področja zavarovalništva in financ. Izpostavili smo funkcionalistično teorijo in teorijo skoposa, na podlagi katere smo opravili analizo izrazoslovja. V empiričnem delu smo raziskali kakovost prevodov določenega dela letnega poročila zavarovalnice Allianz in prevodov strokovne terminologije iz nemščine v slovenščino, ki smo jih ustvarili s pomočjo vseh treh zgoraj naštetih spletnih prevajalnikov. V sklepnem delu magistrskega dela smo predstavili in komentirali ugotovitve empirične raziskave ter na podlagi le-te navedli spremembe kompetenc, ki jih prevajalec glede na hiter razvoj tehnologije in umetne inteligence prinaša na prevajalski trg.
Ključne besede: zavarovalniška družba Allianz, letno poročilo, prevod, prevajalske tehnologije, teorija skoposa.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko deloNika Zupan, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila.
Ključne besede: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 28
Celotno besedilo (4,37 MB) |
3. Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko deloMaša Jazbec, 2023, magistrsko delo Opis: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive.
V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije.
V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav.
Ključne besede: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Slovenski jedilni listi v nemških prevodih na primeru mariborskih in štajerskih gostiln ter restavracij : magistrsko deloBarbara Zimič, 2022, magistrsko delo Opis: Ustrezni prevodi vinsko-kulinaričnih doživetij so del promocije Maribora kot mesta z najstarejšo vinsko trto, ki jo omenjajo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Prevod jedilnega lista je bistveno več od prevoda seznama jedi. Gre za vizitko vsake gostilne ali restavracije, ki gosta privabi in navduši ali celo odvrne od ponovnega obiska. Znana slovenska in nemška pregovora pravita, da ljubezen gre skozi želodec. Navedeni rek opozarja na pomen gastronomije in kulinarike predvsem v globalnem turističnem okolju, saj turisti želijo pokusiti domače specialitete in kulturno značilne jedi, ki morajo za tujega gosta biti ustrezno prevedene tako z jezikovnega kot kulturnega vidika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali so jedilni listi in vinske karte gostiln ter restavracij v Mariboru in bližnji okolici prevedeni v nemščino. Hkrati nas zanima, ali so prevodi ustrezni. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor se število nemško govorečih gostov v Mariboru v obdobju zadnjih treh let giblje med 23 % in 37 % , kar pomeni, da tvorijo večino tujejezičnih gostov. Kljub visokim odstotkom nemško govorečih gostov smo v empirični raziskavi ugotovili, da so jedilni listi in vinske karte pomanjkljivo prevedeni. Da bi prispevali k poenotenju terminologije vinarstva, smo izdelali vinski terminološki slovensko-nemški glosar.
Ključne besede: prevajanje, jedilni listi, vinske karte, teorija skoposa, teorija kulturema
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 70
Celotno besedilo (10,35 MB) |
5. Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdraviliščMatic Koležnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja.
V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1386; Prenosov: 147
Celotno besedilo (5,11 MB) |
6. Umetnost prevajanja kuharskih knjig - analiza slovenskih prevodov knjig Gordona Ramsayja: Družinska kosila in Bread Street KitchenSuzana Mihurko, 2019, magistrsko delo Opis: Prevajanje kuharskih knjig je zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da je prevajalec odgovoren za avtentičnost receptov, ki jih prevaja, temveč se še zraven tega sooča s prevajanjem mnogih kulturno-specifičnih jedi in sestavin. Ključno pri prevajanju kuharskih knjig iz druge kulture je poznavanje izvorne kulture in jezika, hkrati pa tudi poznavanje ciljnega občinstva. V magistrskem delu smo opredelili zvrst kuharskih receptov, definirali pojem kulture in predstavili avtorja knjig, ki smo jih izbrali za analizo.
Ker smo želeli v magistrskem delu pojasniti tudi strategije, ki jih prevajalci uporabljajo za prevajanje kulturno-specifičnih elementov, smo opisali prevajalske strategije, ki jih v svojem članku navaja Brigit Nedergaard-Larsen, strategije Mone Baker, nato pa smo pogledali še širše zastavljene strategije Petra Newmarka.
Poudarek magistrskega dela je na prevajanju kulturno-specifičnih elementov v kuharskih knjigah Gordona Ramsayja. Analizirali smo originala Sunday Lunch (2006) in Bread Street Kitchen (2016) in prevoda Družinska kosila (Luka Novak: 2007) in Bread Street Kitchen (Srđan Milovanović: 2017). Nekaj izrazov smo tudi primerjali med obema prevajalcema, saj je Luka Novak kuharski mojster in amaterski prevajalec, medtem ko je Srđan Milovanović profesionalni prevajalec, ki prevaja predvsem otroško literaturo.
Izkazalo se je, da so knjige večinoma dobro prevedene. Naše hipoteze, da bo prihajalo do razhajanj med prevodoma profesionalnega in neprofesionalnega prevajalca, so se deloma potrdile, čeprav razhajanja niso bila velika. Med najpogostejšimi strategijami so bile, kot smo predpostavili, prenos, izpust in adaptacija oz. podomačitev. Ugotovili smo, da je prevajanje kuharskih knjig vse prej kot mala malica.
Ključne besede: kuharske knjige, prevajalske strategije, kulturno-specifični elementi, Gordon Ramsay, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1271; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1015,02 KB) |
7. Prevodna analiza slovenskih deklaracij nemških živilskih izdelkovMateja Posnic, 2017, magistrsko delo Opis: Ustrezno označevanje in strokovno prevajanje deklaracij živilskih izdelkov je temeljni tržni standard in velja za vse trgovce in proizvajalce na območju Evropske unije. Podprto je z nacionalnimi zakoni in evropskimi direktivami, s tem pa je obvezujoče za vse trgovce mednarodnega blaga. Označevanje živilskih izdelkov omogoči potrošniku izdelek, ki je varen za uživanje, saj vsebuje pomembne podatke, kot je navedba alergenov in drugih snovi, pomembnih za človekovo zdravje. Globalni mednarodni trg omogoča dostop do živilskih izdelkov iz vsega sveta, zato so prevodi le-teh izjemno pomembni. V empirični raziskavi smo se ukvarjali s prevodno analizo slovenskih prevodov nemških deklaracij. Raziskovalni korpus zajema 30 živilskih izdelkov, ki so imeli izvirne označbe v nemškem jeziku in prevode deklaracij v slovenskem jeziku. Ugotovili smo, da so označbe prevedene pomanjkljivo, še posebej v primerih, ko prevajalec ni prevedel vseh zakonsko določenih podatkov. Prav tako dva izdelka nista imela prevedenih deklaracij na embalaži. Ugotovili smo tudi, da je v nekaterih primerih prišlo do sprememb pri navedbi sestavin, kot je spremenjen vrstni red, sprememba sestavin ali celo dodajanje neobstoječe sestavine. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, ali se potrošnikom zdijo označbe na živilskih izdelkih pomembne. Z anketo smo zajeli 100 slučajnih izprašancev in ugotovili, da je 80 % oseb mnenja, da so označbe oziroma živilske deklaracije pomembne, še posebej ženskam (89 %). Kot glavni razlog pomembnosti živilskih deklaracij so anketiranci navedli predvsem skrb za zdravje in željo po tem, da vedo, kaj vnašajo v telo.
Ključne besede: nemško-slovenska prevodna analiza, deklaracije, živila, nemški živilski izdelki, teorija skoposa.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1510; Prenosov: 134
Celotno besedilo (6,46 MB) |
8. SLOVENSKE BLAGOVNE ZNAMKE V NEMŠKIH PREVODIHMarko Tkalec, 2016, diplomsko delo Opis: S skokovitim razvojem gospodarstva, in s tem posledično povezano vse večjo internacionalizacijo poslovanja gospodarskih družb, dobivajo vse večjo pomembnost tudi oglasna besedila. Glavni cilj oglasnega besedila je nagovarjanje stranke oziroma potrošnika k uporabi določenega izdelka oziroma storitve, zato sta ustrezno razumevanje ciljne publike in prilagoditev ciljni kulturi toliko bolj pomembna. Zlasti zaradi kulturnih posebnosti ter specifičnega namena, ki ga imajo omenjena oglasna besedila, je za prevajanje teh ključnega pomena teorija skoposa, ki pomaga prevajalcu pri upoštevanju funkcije tako izhodiščnega kakor tudi ciljnega besedila. Namen diplomske naloge je predstaviti ustreznost nemških prevodov oglasov nekaterih slovenskih blagovnih znamk. Analiza temelji na primerjavi slovenskih oglasov z nemškimi ekvivalenti, na podlagi katere bo predstavljena ustreznost posameznega prevoda. Prevodoslovna analiza je narejena na podlagi 20 oglasov, ki so bili prevedeni iz slovenskega v nemški jezik. Analiza oglasov temelji na primerjanju ustreznosti nemškega prevoda s slovenskim izvirnikom in je pokazala, da je večina prevodov sicer razumljiva ter prenaša idejno sporočilo, vendar so prevodi iz vidika prevodnih teorij neustrezni.
Ključne besede: prevajanje oglasov, teorija skoposa, blagovne znamke, ustreznost prevoda
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1423; Prenosov: 132
Celotno besedilo (4,00 MB) |
9. PREVODNA ANALIZA ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH ČLANKOV V REVIJI GLOBALNataša Kunej, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda.
V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.
Ključne besede: Evropska unija, prevajalec, proces prevajanja, prevajalske strategije, globalizacija, mediji, informativna funkcija, publicistični jezik, teorija skoposa, revija Global
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 154
Celotno besedilo (7,06 MB) |
10. SLOVENŠČINA KOT JEZIK STROKE V PRODAJNIH KATALOGIH ZA ZBIRALNIKE DEŽEVNICE (PREVOD IZ NEMŠČINE)Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo Opis: Prodajni katalogi in prospekti raznovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev in trgovcev so del našega vsakdanjega življenja. V večini primerov so zasnovani na način, da naslovnika nagovarjajo z besedilom in s slikovnim materialom ter podajajo strokovne in splošne informacije. V diplomskem delu smo za primerjalno analizo uporabili preveden katalog iz nemškega jezika v slovenskega, v katerem so opisani zbiralniki za deževnico in sistemi za zbiranje ter uporabo deževnice. V katalogu sta uporabljena strokovni in praktično- sporazumevalni jezik. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja, kjer smo najprej predstavili strokovni jezik, razvoj in stil strokovnega pisanja. V nadaljevanju smo predstavili razvoj prevajalske teorije, izpostavili smo teorijo skoposa, ki se ukvarja s prevajanjem strokovnih besedil in tako v ospredje postavlja naslovnika ter izvirno besedilo »vrže s prestola«. Prav tako smo prevod obravnavali in analizirali z vidika koherence. Osredinili smo se tudi na prevajalčeve kompetence in na funkcije besedil pri prevajanju. Posebno poglavje smo namenili prevajanju strokovnih besedil, v okviru katerega smo predstavili področje strokovne terminologije in postopke nastanka novih terminov. V primerjalno analizo izvirnega besedila s prevodom smo vključili primere, ki najbolj nazorno prikazujejo zastavljene hipoteze, ter podali svoje predloge ustreznejših prevodov in jih tudi utemeljili. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve analize.
Ključne besede: strokovni jezik, teorija prevajanja, teorija skoposa, strokovna terminologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1784; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,42 MB) |
