| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE »CRASH BLOSSOMS«
Pija Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo. Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen. Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost.
Ključne besede: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1884; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (435,50 KB)

2.
Prevodi v prodajnih katalogih podjetja Müller
Vida Pehan, 2013, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je del našega vsakdanjika. Če bi zavestno spremljali, koliko oglasov vidimo v enem dnevu, bi bili presenečeni. Zdi se, da vsak prazen prostor zapolnijo oglasi. Samo pomislimo, kje vse srečamo oglasna sporočila – na obcestnih plakatih, na radiu, na televiziji, na zadnji strani vstopnic, računov, v revijah, v časopisih, na avtobusih itd. Danes je umetnost proizvedeno prodati in prav zato oglasna sporočila prihajajo do nas preko vseh medijskih poti. Za temi sporočili se skriva precej zapleten sistem, saj je vsaka črka, slika, barva in glas uporabljen s točno določenim namenom. V diplomskem delu smo se osredotočili na tiskana oglasna sporočila, in sicer na prodajne kataloge podjetja Müller. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Najobsežnejši teoretični sklop je Pregled prevajalskih teorij, v okviru katerih smo predstavili sodobne prevajalske teorije, še zlasti funkcionalno teorijo in teorijo skoposa. Zelo pomembno je poglavje Vrednotenje prevodov, saj nam je bilo v pomoč pri analizi besedil. V empiričnem delu smo analizirali izbrane primere iz prodajnih katalogov podjetja Müller. V primerjalni analizi izvirnika in prevoda smo komentirali in izpostavili dobre in slabe primere ter predlagali boljše prevajalske rešitve. Pri vrednotenju prevodov smo si pomagali s kritiko ciljnega in izhodiščnega besedila. V sklepnem delu smo povezali ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: prodajni katalog, podjetje Müller, funkcionalne teorije, teorija skoposa, vrednotenje prevodov, vplivanjsko besedilo
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1534; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

3.
PREVAJANJE OGLASNIH BESEDIL (IZ NEMŠKEGA V SLOVENSKI JEZIK IN SLOVENSKEGA V NEMŠKI JEZIK)
Matej Slemnik, 2013, magistrsko delo

Opis: SLEMNIK, M.: Prevajanje oglasnih besedil (iz nemškega v slovenski jezik in slovenskega v nemški jezik). Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za prevodoslovje, 2013. Z oglasi se srečujemo vsakodnevno ob sprehodu skozi mesto, ob vožnji z avtomobilom, na televiziji, radiu in na spletu. V današnjem času so oglasi del našega vsakdana. Magistrsko delo se osredinja na prevajanje oglasnih besedil. Pri prevajanju oglasnih besedil se prevajalci poslužujejo najrazličnejših strategij in metod. Najprimernejša teorija za prevajanje takšnih besedil je teorija skoposa, ki v ospredje postavlja namen in naročilo prevoda. V magistrskem delu je analiziranih 100 oglasov, na podlagi katerih je bila opravljena analiza ustreznosti prevodov. Vključenih je 50 oglasov, ki so zasnovani v nemškem jeziku in prevedeni v slovenski jezik, ter 50 oglasov, ki so zasnovani v slovenskem jeziku in prevedeni v nemški jezik. Na podlagi primerjave izvirnika s prevodom so prikazane napake, ki se pojavljajo v ciljnem jeziku. Analiza je pokazala, da je večina prevodov neustreznih, saj ne ustrezajo normam in pravilom, ki veljajo v ciljnem jeziku. Pomembno je, da so prevodi oglasov dobri, saj so tako razširjeni, da se z njihovo pomočjo širi jezik med ljudi.
Ključne besede: Ključne besede: oglaševanja, teorija skoposa, ustreznost, prevajanje oglasov.
Objavljeno: 30.09.2013; Ogledov: 1800; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

4.
PREVAJANJE POGOVORNE ANGLEŠČINE IN SLENGA V ROMANU "VARUH V RŽI"
Špela Črnič, 2014, magistrsko delo

Opis: Pogoj za uspešno književno prevajanje je odlično poznavanje ciljnega jezika in kulture, predvsem pri prevajanju pogovorne govorice. Tema magistrskega dela sta sleng in pogovorni jezik v romanu ameriškega pisatelja J. D. Salingerja z naslovom The Catcher in the Rye. Pripovedovalec in glavni junak romana je Holden Caulfield, ki svojo najstniško utesnjenost in tesnobo izraža z uporabo ekspresivnega jezika, predvsem slenga. Elementi slenga so v veliki meri ohranjeni tudi v prevodih dela v slovenski jezik. Jedro analize predstavlja primerjava izvirnika The Catcher in the Rye (Salinger, 1965) in slovenskega prevoda »Varuh v rži« (Salinger, 2002), del analize pa je namenjen tudi primerjavi slovenskih prevodov »Varuh mlade rži« (1990) in »Varuh v rži« (2002), ki ju je prevedel Boris Jukić. Zaradi razlik med izvirno in ciljno kulturo lahko pride pri prevajanju pogovornega jezika do večjih sprememb, ki jih pri prevajanju lahko ublažimo s prilagajanjem prevoda. Glavna teoretična podlaga praktičnega dela magistrske naloge je bila teorija skoposa, ki pri prevajanju literature zagovarja ohranjanje namena pred obliko. Primerjava izvirnika in prevoda je pokazala, da se slengovski in pogovorni jezik v izvirniku in prevodu pojavljata v enaki meri, čeprav je moral prevajalec pri ohranjanju učinka v prevodu uporabiti sredstva, ki so lastna ciljnemu jeziku ali besedilu. Edine razlike, ki so se pojavljale, so bile povezane z obliko besed in stavkov, kar je posledica razlik med jezikoma.
Ključne besede: pogovorni jezik, sleng, prevajanje, J. D. Salinger, The Catcher in the Rye, Varuh v rži, prevajanje slenga, prevajanje pogovornega jezika, teorija skoposa
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 1614; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (695,26 KB)

5.
IZGUBLJENO V PREVODU: POSEG PREVAJALCEV V PREVOD ROMANA G. ORWELLA
Petra Tkalec, 2014, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V magistrski nalogi z naslovom Izgubljeno v prevodu: poseg prevajalcev v prevod romana G. Orwella »Živalska farma« smo želeli izpostaviti neustreznost prevoda in nedoslednost prevajalca pri prevajanju, prevod na podlagi izbora prevajalskih strategij prevajalca ovrednititi, pokazati razlike med izvornim in ciljnim besedilom, pojasniti prevajalčeve odločitve, namesto neustreznih oz. izpuščenih prevodov ponuditi nove predloge ter pojasniti in opisati odločitve novonastalega prevoda. Književni prevod ni in ne more biti zgolj jezikovni prenos izvirnega besedila v drug jezik – je poskus umestiti prevodno besedilo v drugačne družbeno-kulturne okoliščine in drugačno medbesedilno okolje. V teoretičnem delu smo se opirali na teorijo skoposa, ki daje prednost najprej namenu in šele nato obliki, ter teorijo literarnega prevoda, v empiričnem pa na jezikoslovni model za opis in primerjavo prevoda in izvirnika avtorice Kitty M. van Leuven-Zwart (1989, 1990). Primerjava je pokazala, da je med procesom prevajanja prišlo do prevodnih premikov – t. i. mutacije – zaradi katerih pa prevod ni zadostil svojemu namenu oz. ciljni bralec v njem ne more prepoznati avtorjevega sloga, simbolike, bogatega besedišča in referenc.
Ključne besede: Ključne besede: George Orwell, literarni prevod, teorija skoposa, mutacija, Animal farm, Živalska farma
Objavljeno: 28.07.2014; Ogledov: 1256; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (813,49 KB)

6.
PREVODNI PREMIKI V SKRIVNOSTI IN MOČI
Katja Šešerko, 2014, magistrsko delo

Opis: Po knjigah za samopomoč posega vedno več ljudi. Postale so stalnica na knjižnih policah nesrečnih, bolnih in razočaranih, ki želijo svoje težave odpraviti sami, za štirimi stenami. Knjige za samopomoč prihajajo iz celega sveta in če želimo vsem bralcem omogočiti enako bralno izkušnjo, je potrebno zagotoviti kakovostne prevode le-teh. Magistrska naloga se osredotoča na prevajanje knjig za samopomoč, na umetnost prepričevanja z besedo in na iskanje razlik oz. prevodnih premikov med knjigama The Secret in The Power ter njunima slovenskima prevodoma. The Secret in The Power je avtorica Rhonda Byrne napisala z namenom pomagati bralcem najti rešitve za njihove težave. Ponovitve določenih besed in besednih zvez, poudarki ter številne velike začetnice pri besedah, ki niso lastna imena, imajo zato posebno retorično funkcijo – bralcu vtisniti v spomin določeno trditev in ga v nekaj prepričati. V prevodih del »Skrivnost« in »Moč« prihaja do nekaterih izpustov pogosto ponovljenih besed in besednih zvez ter do težav pri izbiri vrste nazivanja bralca. Prav tako prihaja do nedoslednega prevajanja velikih začetnic pri besedah, ki niso lastna imena. Zaradi tega se do neke mere izgubi avtoričina spretna izbira besed in njena prepričevalna moč. Ker je pri knjigah za samopomoč bistvenega pomena ravno prepričevanje z besedami, se morajo vse omenjene značilnosti v večji meri ohraniti v prevodu. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je prevajalkama knjig The Secret in The Power v prevodih uspelo obdržati avtoričin namen in kako sta prevoda prilagajali slovenskim bralcem.
Ključne besede: Knjige za samopomoč, Skrivnost, Moč, prevodni premiki, umetnost prepričevanja, manipulacija, nazivanje, pisanje z veliko začetnico, ponavljanje, teorija skoposa.
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1228; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
JEZIKOVNA IN PREVODOSLOVNA ANALIZA NA PRIMERU IZBRANE SPLETNE STRANI TOP EXTREME
Simona Doberšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Pred več sto leti je oglaševanje potekalo od ust do ust. Od takrat se neprestano spreminja – od primarnega do sekundarnega in od tradicionalnega do netradicionalnega. Modernizacija je kriva, da je splet v zadnjih letih postal nepogrešljiv pri netradicionalnem oglaševanju. Zanj je značilno natančno usmerjeno komuniciranje, interaktivnost, hipertekstovne povezave in velika prilagodljivost. Vendar kakovost spletnih besedil močno niha. To je posledica vedno večje tekmovalnosti, časovne stiske in ničnega nadzora nad objavljenimi besedili. Ker vseh oglasnih besedil na spletu ne morem pregledati, sem se osredotočila na besedila, ki se nanašajo na ozko vejo turizma – športni turizem, kjer sem analizirala spletne strani izbranega ponudnika. Gre za turističnooglaševalska besedila, ki se po vplivanjski vlogi uvrščajo med usmerjevalna besedila, čeprav morda niso označena kot oglas. Prav zaradi tega štejemo spletne strani ponudnikov različnih aktivnosti med oglasna besedila. Ker želijo privabiti tudi tuje goste, spletne strani prevajajo v različne tuje jezike. Prevodi morajo seveda v ciljnem jeziku ohranjati enak namen, da besedilo ustrezno učinkuje tudi v cilji kulturi. Teorija, ki obravnava ravno to tematiko se imenuje teorija skoposa. Prav tako mora prevajalec biti pozoren, da iz izhodiščnega besedila prenese vse informacije v cilji jezik. Če mora biti pri namenu in prenosu informacij toliko bolj pozoren, to odtehta dejstvo, da so besedila v turistični industriji po navadi bolj neformalna, z zelo malo strokovnimi izrazi. Nekatera poimenovanja se celo tako nova, da zaenkrat obstajajo le v angleščini.
Ključne besede: oglaševanje, turizem, turističnooglaševalska besedila, splet, teorija skoposa, prevajanje turističnooglaševalskih besedil
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 767; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (15,99 MB)

8.
SLOVENSKO-NEMŠKA PREVODNA ANALIZA ABC-BROŠURE HOTELA CITY MARIBOR
Kristina Peršoh, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Slovensko-nemška prevodna analiza ABC-brošure hotela City Maribor smo želeli ugotoviti tako ustreznost kot tudi strokovnost nemškega prevoda ter opredeliti prevajalske strategije glede na specifičnost strokovnega besedila. Turistična besedila so vrsta popularnega bralnega gradiva, ki po mnenju laikov ne zahtevajo strokovnega prevajalca, saj veljajo za »preprosta besedila«, ki jih lahko prevaja vsak, ki ima znanje tujega jezika. Ukvarjali smo se s problematiko prevajanja hotelirskega izrazoslovja, ki naj bi ohranilo marketinško kot tudi informativno zasnovo besedila. V teoretičnem delu je predstavljeno specifično izrazoslovje v turizmu, posebej pa je izpostavljen turistični diskurz s poudarkom na kulturoloških komponentah v nemškem prevodu. Opirali smo se tudi na teorijo skoposa, ki daje v ospredje namen besedila in ciljno bralstvo, ter predstavili različne prevajalske strategije in procese po Nordovi. V empiričnem delu pa smo želeli prikazati razlike med izvirnim ter ciljnim besedilom, neustreznosti v posamičnih primerih ter predlagati ustrezno prevodno rešitev.
Ključne besede: besede: turistična besedila, turistični diskurz, prevajalske strategije, teorija skoposa
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 777; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
SLOVENŠČINA KOT JEZIK STROKE V PRODAJNIH KATALOGIH ZA ZBIRALNIKE DEŽEVNICE (PREVOD IZ NEMŠČINE)
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prodajni katalogi in prospekti raznovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev in trgovcev so del našega vsakdanjega življenja. V večini primerov so zasnovani na način, da naslovnika nagovarjajo z besedilom in s slikovnim materialom ter podajajo strokovne in splošne informacije. V diplomskem delu smo za primerjalno analizo uporabili preveden katalog iz nemškega jezika v slovenskega, v katerem so opisani zbiralniki za deževnico in sistemi za zbiranje ter uporabo deževnice. V katalogu sta uporabljena strokovni in praktično- sporazumevalni jezik. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja, kjer smo najprej predstavili strokovni jezik, razvoj in stil strokovnega pisanja. V nadaljevanju smo predstavili razvoj prevajalske teorije, izpostavili smo teorijo skoposa, ki se ukvarja s prevajanjem strokovnih besedil in tako v ospredje postavlja naslovnika ter izvirno besedilo »vrže s prestola«. Prav tako smo prevod obravnavali in analizirali z vidika koherence. Osredinili smo se tudi na prevajalčeve kompetence in na funkcije besedil pri prevajanju. Posebno poglavje smo namenili prevajanju strokovnih besedil, v okviru katerega smo predstavili področje strokovne terminologije in postopke nastanka novih terminov. V primerjalno analizo izvirnega besedila s prevodom smo vključili primere, ki najbolj nazorno prikazujejo zastavljene hipoteze, ter podali svoje predloge ustreznejših prevodov in jih tudi utemeljili. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve analize.
Ključne besede: strokovni jezik, teorija prevajanja, teorija skoposa, strokovna terminologija
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 601; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
PREVODNA ANALIZA ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH ČLANKOV V REVIJI GLOBAL
Nataša Kunej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda. V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.
Ključne besede: Evropska unija, prevajalec, proces prevajanja, prevajalske strategije, globalizacija, mediji, informativna funkcija, publicistični jezik, teorija skoposa, revija Global
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici