| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KNJIŽEVNO PREVAJANJE PO LETU 1945
Monika Stramec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava literarno prevajanje v Sloveniji po letu 1945. Prvo poglavje govori o teoriji prevajanja. Sledi ji kratka predstavitev pomena prevodne literature in zgodovina te med Slovenci. Ker je prevajanje vedno vpeto v družbeno in zgodovinsko dogajanje, ki odločilno vpliva na prevajalsko politiko, so v nadaljevanju navedena nekatera zgodovinska dejstva ter politično in družbeno dogajanje po letu 1945. Sledi natančnejša analiza prevajalske dejavnosti, ki vključuje predstavitev najvidnejših prevajalcev, narodnostno razčlenjenost literarnih prevodov, razmišljanja o kakovosti prevodov v tem obdobju, razmerje med literarnimi zvrstmi v prevodni dejavnosti in razmerje med izvirno in prevodno književnostjo. Za konec je s teoretičnega in praktičnega vidika natančneje predstavljeno še prevajanje poezije, proze in dramatike. Cilj diplomske naloge je natančneje predstaviti literarno prevajanje, ki je neločljiv del slovenske avtohtone književnosti že od vsega začetka in mu nekateri kritiki pripisujejo celo večjo moč in vpliv, kot ju ima izvirno besedilo, njegov obseg in pomen za slovensko književnost. Uporaba in interpretacija virov je bila izvedena z deskriptivno metodo, uporabljena pa je bila tudi komparativna metoda.
Ključne besede: teorija prevajanja, literarno oz. književno prevajanje, književni prevodi – po 1945, prevodi v slovenščino, prevajalska politika.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2659; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (544,79 KB)

2.
PREVODI ŠVICARSKE KNJIŽEVNOSTI V SLOVENSKI JEZIK IN ODZIVI NANJO
Eva Senica, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujoče diplomske naloge je bil čim bolje predstaviti švicarsko književnost, in sicer tisti del, ki je preveden v slovenski jezik. Poleg tega me je zanimal odziv slovenske javnosti nanjo. Švicarska književnost je zanimiva zlasti zato, ker na enotnem geografskem področju nastajajo štiri različne književnosti v štirih različnih jezikih: nemška, francoska, italijanska in retoromanska. Prvo poglavje v diplomski nalogi je kratka predstavitev prevajanja, sledi mu poglavje o prevajanju na Slovenskem. Predstavljena so različna prevajalska načela in predstavniki posameznih teorij. Ker jedro diplomske naloge predstavljajo književni prevodi, je tudi teoriji književnega prevajanja namenjeno eno poglavje. Književno prevajanje je eno izmed najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja; književni prevajalec mora obvladati dva jezika, hkrati pa mora biti tudi umetnik, da začuti zgodbo, rimo, slog besedila ali pesmi. Nenazadnje pa je v teoretičnem delu predstavljena še literarna kritika kot posebna vrsta literarnega vrednotenja. Jedro diplomske naloge predstavljajo prevodi švicarske književnosti v nemškem jeziku v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na le-te. V slovenski jezik je prevedene veliko švicarske književnosti; vse od otroške in mladinske književnosti do zapletenih romanov, dram in kratkih zgodb. Slovenska javnost je ta dela dobro sprejela in jih pozitivno ovrednotila. Kljub številnim prevodom pa obstaja še mnogo kakovostnih avtorjev, ki še čakajo na slovenski prevod, npr. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, Werner Schmidli, Claudia Storz … Diplomska naloga odkriva mnoge zanimive avtorje in avtorice ter jih predstavi v drugi luči; skozi oko slovenskega prejemnika.
Ključne besede: švicarska književnost, teorija prevajanja, literarni prevod, prevodi v slovenščino, literarna kritika.
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2442; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (713,27 KB)

3.
KNJIŽEVNO PREVAJANJE NA PRIMERU ROMANA B. FRISCHMUTH POČITNIŠKA DRUŽINA
Janja Režonja, 2011, diplomsko delo

Opis: Že od samih začetkov prevajanja, ki segajo več kot dvatisoč let nazaj, so se prevajalci ukvarjali z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest izvirniku ali naj se ravna po okusu ciljne publike. Ta vprašanja so rabila kot temelj za nastanek različnih prevajalskih teorij. Med drugim se te ukvarjajo tudi s književnimi prevodi, ki predstavljajo osrednjo temo pričujočega diplomskega dela. Književni prevod posreduje besedilo govorcem različnih jezikov v raznolikih medkulturnih položajih in ga tako ponese prek jezikovnih in kulturnih meja izvirnega literarnega sistema številnim jezikom in kulturnim skupnostim. Izhodiščna besedila književnih del zahtevajo zaradi svojevrstnih značilnosti poseben pristop pri prenašanju v drug jezik. S pomočjo mladinskega romana Barbare Frischmuth Die Ferienfamilie in njegovega prevoda v slovenščini Počitniška družina bomo poskušali nakazati posamezne prevajalske strategije, po katerih je posegala prevajalka, njene odločitve proučiti ter podati lastne predloge.
Ključne besede: teorija prevajanja, književno prevajanje, otroška in mladinska književnost, prevajalske strategije
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1752; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (714,07 KB)

4.
PREVAJANJE »CRASH BLOSSOMS«
Pija Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo. Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen. Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost.
Ključne besede: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1856; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (435,50 KB)

5.
Translatorische interkulturelle Kompetenz
Vlasta Kučiš, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: prevajanje, prevajalstvo, teorija prevajanja, medkulturnost, kompetence
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 449; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

6.
SLOVENŠČINA KOT JEZIK STROKE V PRODAJNIH KATALOGIH ZA ZBIRALNIKE DEŽEVNICE (PREVOD IZ NEMŠČINE)
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Prodajni katalogi in prospekti raznovrstnih izdelkov različnih proizvajalcev in trgovcev so del našega vsakdanjega življenja. V večini primerov so zasnovani na način, da naslovnika nagovarjajo z besedilom in s slikovnim materialom ter podajajo strokovne in splošne informacije. V diplomskem delu smo za primerjalno analizo uporabili preveden katalog iz nemškega jezika v slovenskega, v katerem so opisani zbiralniki za deževnico in sistemi za zbiranje ter uporabo deževnice. V katalogu sta uporabljena strokovni in praktično- sporazumevalni jezik. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja, kjer smo najprej predstavili strokovni jezik, razvoj in stil strokovnega pisanja. V nadaljevanju smo predstavili razvoj prevajalske teorije, izpostavili smo teorijo skoposa, ki se ukvarja s prevajanjem strokovnih besedil in tako v ospredje postavlja naslovnika ter izvirno besedilo »vrže s prestola«. Prav tako smo prevod obravnavali in analizirali z vidika koherence. Osredinili smo se tudi na prevajalčeve kompetence in na funkcije besedil pri prevajanju. Posebno poglavje smo namenili prevajanju strokovnih besedil, v okviru katerega smo predstavili področje strokovne terminologije in postopke nastanka novih terminov. V primerjalno analizo izvirnega besedila s prevodom smo vključili primere, ki najbolj nazorno prikazujejo zastavljene hipoteze, ter podali svoje predloge ustreznejših prevodov in jih tudi utemeljili. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve analize.
Ključne besede: strokovni jezik, teorija prevajanja, teorija skoposa, strokovna terminologija
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
PREVODNA ANALIZA ANGLEŠKIH IN NEMŠKIH ČLANKOV V REVIJI GLOBAL
Nataša Kunej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Prevodna analiza angleških in nemških člankov v reviji Global je bil ugotoviti ustreznost slovenskih prevodov člankov v reviji Global iz angleških in nemških izvirnikov, pri čemer smo obravnavali prevodne strategije deskripcije, redukcije in adaptacije. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti publicističnih besedil in funkcije informativne vloge, splošno sliko medijev ter medijsko stanje v Sloveniji. Prevodni premiki so temeljili na teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinayja in Dalberneta, Petra Newmarka ter Ane Fernández Guerra. Prav tako smo izhajali iz Vermeerjeve teorije skoposa, ki v ospredje postavlja namen besedila in ciljno skupino. Ob tem smo izpostavili vpliv in posledice globalizacije v Evropi ter na slovenski jezik. Z vidika jezikovnih sprememb smo poudarili vlogo prevajalca, še posebej v Evropski uniji, in opredelili proces prevajanja in položaj prevoda. V empiričnem delu smo primerjali besedila iz izhodiščnega jezika angleških in nemških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revije Global. Ob tem smo ugotavljali ustreznost prevodov in to, da so prevajalci pri prevajanju največkrat uporabili strategijo deskripcije. Uporabljena je bila tudi strategija redukcije, predvsem pri izpuščanju posameznih besed, delov stavka, ponekod pa tudi celih stavkov, medtem ko je bila strategija adaptacije redko uporabljena.
Ključne besede: Evropska unija, prevajalec, proces prevajanja, prevajalske strategije, globalizacija, mediji, informativna funkcija, publicistični jezik, teorija skoposa, revija Global
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 556; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici