| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 46 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
DOSEGANJE TRAJNOSTNE KONKURENČNE PREDNOSTI IN ZAŠČITA LE-TE S POMOČJO IZOLACIJSKIH MEHANIZMOV NA PRIMERU SLOVENSKIH GAZEL
Rudolf Radikovič, 2014, magistrsko delo

Opis: Doseganje konkurenčne prednosti in ohranitev le-te je cilj večine podjetij. Kako je možno to stanje doseči, zaščititi in ohraniti je glavna tematika naše magistrske naloge, kjer bomo skušali poiskati odgovor na sledeče vprašanje: »Ali so (oz. želijo) slovenske gazele dosegle stanje trajnostne konkurenčne prednosti in/ali ščitijo svoje konkurenčne prednosti z ustreznimi izolacijskimi mehanizmi?« Podjetje lahko na različne načine doseže stanje konkurenčne prednosti, saj obstajajo številni proizvodni viri, ki le-to omogočajo. Za doseganje trajnostne konkurenčne prednosti pa morajo ti resursi izpolniti posebne kriterije – tu pa se njihovo število bistveno skrči. Imeti redek proizvodni vir v lasti pa tudi ni vse, le-tega je potrebno primerno zaščititi z izolacijskimi (zaščitnimi) mehanizmi, ki onemogočajo posnemanje s strani konkurence. V tej magistrski nalogi bomo pokrili omenjene tematske sklope. Najprej bomo predstavili teorijo proizvodnih virov, nato trajnostno konkurenčno prednost in za konec izolacijske mehanizme, s katerimi je moč konkurenčno prednost zaščititi. Za našo raziskavo smo izbrali slovenska hitro rastoča podjetja (Gazele 2013), saj veljajo za zelo uspešna podjetja z velikim potencialom razvoja in rasti v prihodnosti. Prej omenjene tematske sklope bomo obdelali tako v teoretičnem, kot tudi aplikativnem delu. V današnjem hitro spreminjajočem se in dinamičnem okolju je doseganje konkurenčne prednosti in ohranitev le-te vedno težja stvar, zato menimo, da je tematika aktualna in bo v prihodnje še pridobilo na pomenu.
Ključne besede: hitro rastoča podjetja, gazele, teorija proizvodnih virov, proizvodni viri (resursi), konkurenčna prednost, trajnostna konkurenčna prednost, izolacijski mehanizmi, človeški viri, ključne kompetence, otipljivi viri, neotipljivi viri, vzročne nejasnosti, nemo znanje
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1127; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

42.
DIALEKTIČNI SISTEM VIDIKOV ZA INOVIRANJE UPRAVLJANJA IN VODENJA TRANZICIJSKEGA PODJETJA
Tjaša Štrukelj, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali »Dialektični sistem vidikov za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja«. V okviru te teme smo raziskovali, ali tranzicijska podjetja v (po)kriznem okolju hitrih, dinamičnih sprememb in globalizacije svoje upravljanje (in vodenje) inovirajo s pomočjo dialektičnega sistema vidikov, za inoviranje neotipljivih in otipljivih dejavnikov, ključnih za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja. Pri svojem delu smo izhajali iz MER modela integralnega menedžmenta in z dialektičnim sistemom vidikov na podlagi subjektivnih izhodišč izbrali neotipljive (vrednote (udeležencev) podjetja, kultura podjetja in etika podjetja) in otipljive (prednosti in slabosti podjetja, možnosti in nevarnosti podjetja, vizija podjetja in obstoječa politika podjetja) ključne dejavnike za inoviranje upravljanja (in vodenja) podjetja, ki vplivajo na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja. To je predstavljalo teoretični model naše raziskave. Imenovali smo ga teoretični model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja ali tudi konceptualni model, pri čemer zagovarjamo stališče, da mora inoviranje upravljanja (in vodenja ter poslovanja) podjetja izhajati iz potrebe po družbeni odgovornosti. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Kot temelj za dobro empirično preverjanje raziskovalnega problema smo najprej opredelili teoretična izhodišča, kjer smo raziskovali aktualni problem potrebe po inoviranju upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja s pomočjo Mulejeve metode dialektične teorije sistemov in nato povezali upravljanje in vodenje podjetja z inovativnostjo in inovacijami, ki jih povezujemo z izboljšanjem konkurenčnih sposobnosti. V nadaljevanju smo raziskovali pojmovne razsežnosti in modele integralnega menedžmenta (z obojim je povezan razvoj podjetja, ki izhaja iz inoviranja upravljanja in vodenja) ter pojasnili poslovni proces, še posebej natančno vidik upravljalno-vodstvenega procesa, na katerega smo se omejili. To nam je služilo kot izhodišče za pojasnitev planiranja razvoja v MER modelu integralnega menedžmenta, iz katerega smo izhajali. Nato smo raziskovali neotipljive dejavnike, ključne za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: vrednote podjetja, kulturo podjetja in etiko podjetja ter otipljive dejavnike za inoviranje upravljanja in vodenja tranzicijskega podjetja: podjetje ter vpliv prednosti in slabosti na razvoj podjetja, okolje podjetja ter vpliv možnosti in nevarnosti na razvoj podjetja, vizijo podjetja kot instrument za približevanje družbeno odgovornemu podjetju ter načela družbene odgovornosti pri inoviranju upravljanja in vodenja podjetja, ki smo jih povezali s potrebo po inoviranju politike podjetja za dosego odgovorne politike podjetja. V empiričnem delu smo kvantitativno preverjali vpliv izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov na inoviranje politike podjetja. Osnovna množica, ki je bila predmet našega raziskovanja, so bila slovenska, tranzicijska podjetja, ki na trgu obstajajo vsaj 10 let. V raziskovalni vzorec smo vključili 734 anketnih vprašalnikov. Glede na velikost podjetja smo dobili 242 anketnih odgovorov mikro podjetij (32,80 %), največ anketnih odgovorov smo dobili od malih podjetij (403 odgovore ali 54,90 %), odgovorilo nam je 73 srednje velikih podjetij (9,90 %) in 16 velikih podjetij (2,20 %). Za proučevani vzorec je značilno, da so nam v mikro podjetjih in malih podjetjih največ anketnih vprašalnikov izpolnili edini, 100 % lastniki podjetja. Napravili smo deskriptivno statistiko vzorca in opisno statistiko splošnih vprašanj iz vzorca anketiranih podjetij, eksploratorni postopek validiranja merskega instrumenta empirične analize – eksploratorno faktorsko analizo ter konfirmatorni pristop validiranja merskega in strukturnega instrumenta empirične analize – konfirmatorno faktorsko analizo. Ugotovili smo, da lahko razviti model za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja uporabljamo v praksi, saj lahko pomembno prispeva k povečanju zavedanja lastnikov in upravljalcev tranzicijskih podjetij o pomembnosti v raziskavo vključenih neotipljivih in otipljivih dejavnikov (vidikov), ki vplivajo na inoviranje upravljanja, vodenja in poslovanja tranzicijskega podjetja. Iz primerjav upoštevanja različnih potrebno in zadostno celovito izbranih in proučevanih vidikov, ki vplivajo na inoviranje upravljanja in posledično tudi na inoviranje vodenja in poslovanja podjetja, ugotavljamo, da lastniki in upravljalci tranzicijskih podjetij proučevane vidike vedno bolje poznajo, jih vedno bolj upoštevajo in jih bodo v prihodnje še bolj upoštevali; nekatere tudi zapisali. Vsi proučevani podatki, pridobljeni z anketno raziskavo, kažejo, da tranzicijska podjetja inovirajo izhodišča, na podlagi katerih inovirajo svoje upravljanje (in vodenje) ter da inovirajo tudi upravljanje (in vodenje) podjetja samega. Od proučevanih izbranih neotipljivih in otipljivih ključnih dejavnikov za inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja razen etike podjetja na inoviranje upravljanja (in vodenja) tranzicijskega podjetja statistično značilno vplivajo vsi ostali izbrani neotipljivi in otipljivi ključni dejavniki. Večji vpliv imajo na podlagi opravljene raziskave otipljivi dejavniki, predvsem okolje (in trgi) ter iz njega izhajajoče možnosti in nevarnosti ter konkurenca. Zato predlagamo: zahteve po etičnosti in družbeni odgovornosti tranzicijskih podjetij vpeljati skozi zahteve okolja (in trga) ter spremembe ravnanja konkurentov. Anketirani so izrazili zavedanje, da morajo posamezne v tej disertaciji proučevane vidike v svojih podjetjih inovirati.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inoviranje stila in procesa menedžmenta, Slovenija, strateški menedžment, tranzicijsko podjetje, upravljanje podjetja, vodenje podjetja.
Objavljeno: 11.05.2015; Ogledov: 1223; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

43.
Izzivi proučevanja zunanjega izvajanja z vidika teoretičnih izhodišč
Barbara Bradač Hojnik, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku pregledno analiziramo izbrana teoretična izhodišča, ki se najpogosteje uporabljajo pri proučevanju zunanjega izvajanja. Pri proučevanju koncepta zunanjega izvajanja se namreč uporablja več različnih teoretičnih izhodišč. Med njimi so najpogosteje uporabljene teorija transakcijskih stroškov, teorija proizvodnih virov in ključnih sposobnosti ter agencijska teorija. V prispevku vsako od navedenih teorij obravnavamo v kontekstu zunanjega izvajanja. Prispevek končujemo z razpravo, da pri proučevanju zunanjega izvajanja uporaba le enega teoretičnega izhodišča velikokrat predstavlja oženje tega pojma, zato ugotavljamo, da je smiselna uporaba kombinacije več teoretičnih izhodišč hkrati, saj se med seboj dopolnjujejo.
Ključne besede: podjetja, organizacija dela, organizacija poslovanja, zunanji izvajalci, teorija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 399; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

44.
How entrepreneurs' personal characteristics affect SMEs' growth
Karin Širec, Dijana Močnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper investigates differences in the personal characteristics of entrepreneurs and their impact on SMEs' growth. The concept of entrepreneurial individuals with distinguishing characteristics is central to entrepreneurial theory, according to which we operationalized entrepreneurs through a division based on psychological and non-psychological motivation factors. For each category of the model, we describe the findings of our study, especially exposing statistically significant factors affecting SMEs' growth. Reasonableness and the applicability of our research are legitimate for three target groups: society as a whole, policymakers and academics investigating entrepreneurial phenomena. We conclude the paper with recommendations for policy implications that stimulate growth and encourage companies' performance/growth.
Ključne besede: podjetje, podjetništvo, teorija podjetja, mala podjetja, srednja podjetja, lastnosti, podjetnik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 617; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

45.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Ključne besede: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

46.
DEJAVNIKI USPEHA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Z UPOŠTEVANJEM PODJETNIŠKE ORIENTIRANOSTI
Robert Celec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Glede na to, da so mala in srednja podjetja (MSP) pomembna v naši ekonomiji in se obenem globalizacija trgov krepi, so dejavniki uspeha izvoznih aktivnosti MSP mikro- in makroekonomskega interesa. To še posebej velja za majhne države z majhnim notranjimi trgom in visokim deležem MSP. S tem je glavni cilj študije raziskati notranja sredstva in zmogljivost MSP, ki jim pomagajo uspeti pri izvoznih aktivnostih. Z zbiranjem podatkov, zbranih iz 102 MSP iz Slovenije, smo prispevali k raziskovanju teme v kontekstu majhne države Evropske unije. Hipoteze so bile testirane s podatki, zbranimi iz 102 MSP različnih industrijskih sektorjev. Uporabila se je metoda linearnih strukturnih enačb – modeliranje poti delnih najmanjših kvadratov. Razširjen je bil vidik glede izvoznih sposobnosti, ki temelji na spoznanjih na virih osnovane teorije podjetij. Integriran je bil vidik dinamične sposobnosti in nujnosti podjetij, da imajo prava sredstva in primerne navade za izvoz, ter tudi sposobnost preoblikovati in spremeniti lastna sredstva in navade v primerih raziskovanja in izkoriščanja priložnosti na tujih trgih. Preverjali smo vlogo podjetniške orientacije v primerih že uveljavljenih podjetij. To je še posebej pomembno, ker se večina raziskav na področju mednarodnega podjetništva posveča novonastalim mednarodnim podjetjem. Z izvoznimi aktivnostmi lahko pričnejo tudi uveljavljena podjetja z obstoječimi sredstvi in vpeljano organizacijsko strukturo ter so tako soočena delovati z različnim izhodiščem na področju virov in sposobnosti. V tem smislu smo raziskovali tudi moderatorski efekt podjetniške orientacije MSP v kontekstu internacionalizacije. Dosedanje raziskave so nakazovale potrebo po integrativni povezavi virov/sposobnosti in podjetniške orientacije, vendar do sedaj ni bila izvedena nobena študija, ki bi ta pristop dejansko realizirala. Zato smo konceptualno povezali literaturo na virih osnovane teorije podjetij in podjetniške orientacije z namenom pojasnitve medsebojnega vpliva med viri, podjetniško orientacijo in izvoznim učinkom. Ta raziskava omogoča teoretično argumentacijo in empirične rezultate glede pomembnosti virov in sposobnosti, na katere se morajo osredotočiti uveljavljena MSP, če želijo biti uspešna pri izvoznih aktivnostih. Poleg tega rezultati glede vpliva podjetniške orientacije podjetij kažejo na protisloven učinek te miselnost na izvozne sposobnosti: nekateri viri in sposobnosti potrebujejo podjetniški okvir, da se sploh lahko zgodijo, medtem ko se pozitiven učinek drugih prilagaja z naraščajočo podjetniško orientacijo. Rezultati dokazujejo, da človeški viri, neoprijemljivi viri in podjetniška orientacija pozitivno vplivajo na izvozne sposobnosti MSP, medtem ko se pozitiven vpliv izkušenj menedžmenta, tržna naravnanost, inovacijska sposobnost in fleksibilnost pokaže kot signifikanten le pri visoki podjetniški orientaciji. Obravnavani so nadaljnji rezultati in implikacije.
Ključne besede: Internacionalizacija, mala in srednja podjetja, izvozne aktivnosti, sposobnosti, na virih osnovana teorija podjetij, podjetniška orientacija, moderatorski efekt
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1148; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici