Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Ključne besede: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 29.09.2011; Ogledov: 4316; Prenosov: 280
Celotno besedilo (4,31 MB)