| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odklonitev licence in razvoj teorije bistvene dobrine na področju pravic intelektualne lastnine v pravu EU
Polona Zakrajšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravo intelektualne lastnine in konkurenčno pravo sta pravna sistema, ki s skupnim ciljem gospodarske učinkovitosti varujeta različne dobrine. Pravo intelektualne lastnine podeljuje izključne pravice stvaritelju za izključno uporabo njegove stvaritve. Konkurenčno pravo s splošno prepovedjo uporabe nelojalnih sredstev skrbi za zagotovitev učinkovite konkurence, tudi s prepovedjo zlorabe prevladujočega položaja. Ker pravice intelektualne lastnine s podelitvijo ekskluzivnosti imetniku omogočajo pridobitev prevladujočega položaja, saj lahko ustvarjajo monopole in monopoli so nezdružljivi z delovanjem učinkovite konkurence, lahko nastane situacija, ko izvrševanje ekskluzivnih pravic intelektualne lastnine predstavlja ravnanje, ki nasprotuje določilom člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izzove konkurenčnopravno posredovanje. Le-to je problematično, saj posega v samo načelo pogodbene svobode na eni strani in v samo bistvo pravic, ki jih podeljuje pravo intelektualne lastnine, na drugi strani. Imetnik intelektualne lastnine ima pravico druge izključiti od njene uporabe, kar pomeni, da ima tudi pravico odkloniti licenco ali prodajo zaščitenega proizvoda, zato morajo biti pogoji, pod katerimi je taka odklonitev predmet presoje konkurenčnega prava, zelo jasni. Osrednje vprašanje konflikta med intelektualno lastnino in učinkovito konkurenco je, ali se mora odklonitev licence pravice intelektualne lastnine obravnavati enako kot vse ostale primere zavrnitve dobave. Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in zahteva težavno uravnoteženje interesa popolne izrabe pravice intelektualne lastnine na eni in interesa ohranitve učinkovite konkurence na drugi strani. Če se presoja zgolj v korist prvega interesa, je velika nevarnost, da bodo stroga konkurenčna pravila preprečila investicije in inovacije, kar oslabi gospodarsko konkurenčnost; če pa se bi bili imetniki pravic intelektualne lastnine imuni pred pravili konkurenčnega prava, bi to lahko vodilo do nerazumnih stopenj monopolne moči. Kako se v sodni praksi EU razvija pristop reševanja primerov odklonitve licence pravice intelektualne lastnine, je osrednji predmet te naloge.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, konkurenčno pravo EU, pravice intelektualne lastnine, teorija bistvene dobrine, odklonitev licence pravice intelektualne lastnine, prisilna licenca, test izjemnih okoliščin, zavrnitev dobave
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 955; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (841,79 KB)

2.
TEORIJA BISTVENE DOBRINE V SMISLU ČLENA 102 PDEU
Barbara Frece, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Ključne besede: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 629; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (740,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici