| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 760
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Problem Steinerjevih dreves
Jan Rober, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo raziskuje Steinerjeva drevesa in njihovo vlogo pri reševanju problemov. Na začetku je podana definicija Steinerjevega drevesa in njihova uporaba. V nadaljevanju je predstavljen eden izmed algoritmov za iskanje Steinerjevih dreves v grafih in rezultati meritev delovanja algoritma nad različnimi grafi. V zadnjem delu je raziskan vpliv Steinerjevih vozlišč na graf.
Ključne besede: Steinerjeva drevesa, Teorija grafov, Minimalna vpeta drevesa
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (833,89 KB)

5.
Diskretne strukture
Iztok Peterin, 2020

Opis: V učbeniku so predstavljene nekatere veje diskretne matematike, ki so še posebej uporabne v računalništvu. Tako se sprehodimo skozi logiko, s posebnim poudarkom na dokazu. Sledijo teorije, pri katerih igra poglavitno vlogo matematična indukcija oziroma bolj splošno induktivna posplošitev. Spoznamo osnove kombinatorike in teorije števil. Predstavljene so rekurzivne relacije, s katerimi lahko opišemo ponavljajoče se procese. To nam omogoča tudi vrednotenje algoritmov glede na čas potreben za njegovo izvedbo. Relacije, ki so podmnožice kartezičnega produkta poljubnih množic, predstavljajo širok vir presenetljivih rezultatov. Eden izmed njih rezultira v mrežah in njihovih posebnih predstavnikih Booleovih algebrah. Končamo z grafi, ki predstavljajo neverjetno uporaben matematični model za simuliranje procesov iz realnega življenja.
Ključne besede: izjavni račun, indukcija, kombinatorika, rekurzivna relacija, časovna zahtevnost, teorija števil, relacija, mreža, Booleova algebra, graf
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

6.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenci
Niko Šetar, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Ključne besede: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 101; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (401,33 KB)

9.
Razumevanje vedenja generacije Z za potrebe marketinga
Tjaša Trol, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako generacijo povezujejo pomembni skupni zgodovinski in družbeni dogodki ter skupna izkustva teh dogodkov, ki vplivajo na oblikovanje miselnosti, vrednot, pričakovanj in načina življenja posamezne generacije. Generacija v družbenem kontekstu zato predstavlja homogeno skupino, ki jo lahko uporabimo kot učinkovito orodje za segmentiranje trga. V literaturi se omenja šest različnih generacij, od najstarejše generacije pred gospodarsko krizo, do današnje generacije Z, ki je še v procesu oblikovanja. V nalogi smo preučili edinstvene potrebe in vedenja posameznikov znotraj najmlajše generacije Z ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice za ustrezno oblikovanje aktivnosti marketinškega spleta. Ugotovitve smo pridobili na podlagi tujih raziskav, v večji meri izvedenih v ZDA. Ker slednje postavljajo trende, katerim sledijo zahodne države, menimo, da je ugotovitve naloge mogoče aplicirati na Evropske družbe. Ugotovili smo, da je generacija Z izobražena, inteligentna, visoko tehnološka osveščena, cenovno zavedna in ceni pristnost. Vse njene značilnosti, postavljene v trenutno globalno in informacijsko okolje, so oblikovale zahtevne potrošnike s preudarno presojo, s svetovnim spletom kot primarnim okoljem za komuniciranje ter prodajo. Nadalje je generacija razvila svojstven sistem pravil uporabe družbenih medijev, katerega upoštevanje je ključno za uspešnost podjetja ali blagovne znamke. Opredeljena vedenja in značilnosti generacije Z, skupaj s smernicami za izdelek, ceno, prostor in distribucijo, bo marketinškim strokovnjakom omogočilo lažjo izgradnjo odnosa z močno bazo odjemalcev.
Ključne besede: Generacije, generacija Z, generacijska segmentacija, generacijska teorija, marketing, marketinške aktivnosti.
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinami
Špela Rožman, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški.
Ključne besede: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (591,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici