| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Zdenka Peršin Fratnik, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1293; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (445,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharid
Matej Bračič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini. Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 3059; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
ŠTUDIJ VPLIVA OBDELAVE S HITOZANOM NA HIDROFOBNO/HIDROFILNI KARAKTER VLAKEN
Karmen Lozinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi porasta mikrobiološko pogojenih bolezni in okužb potekajo številne raziskave z namenom poiskati trajne rešitve z novimi biorazgradljivimi materiali, obdelavami oz. tehnologijami, ki zagotavljajo trajne učinke ob popolni varnosti tako za človeka kot okolje. Hitozan je eno izmed najbolj obetajočih naravnih sredstev s protimikrobnim delovanjem, vendar pa obdelave tekstilnih vlaken s hitozanom bistveno vplivajo na površinske lastnosti materiala in na njegov hidrofilno/hidrofobni karakter, ki je pri medicinskih aplikacijah bistvenega pomena. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti kako obdelava celuloznih vlaken (bombaž, viskoza, modal in liocel) s hitozanom ter različni pogoji sušenja vplivajo na njihove površinske hidrofilno/hidrofobne lastnosti. Raziskava sprememb hidrofilno/hidrofobnih lastnosti bombaža in različnih tipov viskoznih vlaken bo omogočila izbiro najprimernejše surovine za posamezne izdelke in nakazala možnosti za povečanje njihove vpojnosti, ki bi naj zadostile različnim zahtevam potrošnikov. Rezultati so pokazali, da se regeneriranim celuloznim vlaknom po obdelavi s hitozanom hidrofilnost signifikantno zviša, in sicer v povprečju za 10 %. Sušenje s hitozanom obdelanih vlaken pri višji temperaturi kratek čas ugodneje vpliva na zvišanje hidrofilnosti kot sušenje pri sobni temperaturi. Bombažu pa se po obdelavi s hitozanom hidrofilnost zniža, saj se stični koti z vodo v primerjavi z neobdelanimi vlakni zvišajo za 6 %.
Ključne besede: medicinske tekstilije, celuloza, bombaž, viskoza, modal, liocel, hitozan, tenziometrija, stični kot
Objavljeno v DKUM: 04.10.2011; Ogledov: 3190; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
FUNKCIONALIZACIJA BOMBAŽNIH VLAKEN S KARBOKSIMETILCELULOZO
Mitja Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Bombaž je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporaben. Neželene lastnosti, kot so krčenje, hidrofilnost/hidrofobnost in gorljivost, se lahko z različnimi plemenitilnimi postopki zmanjšajo. Na področju celuloznih materialov je znanih precej postopkov modifikacij z namenom spremembe funkcionalnosti celuloze. Mnogi postopki so okolju neprijazni, ali pa vodijo k neobstojnosti končnih materialov in k sočasnemu poslabšanju mehanskih lastnosti, kar zmanjšuje stopnjo uporabnosti končnega produkta. Obdelava celuloze z različnimi polisaharidi za dosego večje funkcionalnosti omogoča široko uporabnost končnega produkta. S kontroliranim spreminjanjem površinske funkcionalnosti vlaken je mogoče razviti učinkovitejše pogoje obdelave in s tem povečati izkoristek pomožnih sredstev in kemikalij ob povečani ali vsaj ohranjeni kakovosti končnega izdelka. V diplomski nalogi smo skušali dognati kako funkcionalizacija oz. modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo vpliva predvsem na uporabne lastnosti bombaža, kot sta celokupni naboj vlaken ter hidrofilnost, hkrati pa podati ugotovitev, kako omenjena funkcionalizacija vpliva na uporabne lastnosti bombažnih vlaken. Rezultati so vzpodbudni, saj uporabljena topokemijska modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo daje očitno zelo plodne rezultate. Je metoda, ki sočasno z zvišanjem celokupnega naboja ter hidrofilnega značaja vlaken, ohranja tudi nekatere mehanske lastnost vlaken. Glede na to, da so našteti parametri gonilna sila adsorptivnosti vlaken, je moč pričakovati izboljšano adsorpcijsko kapaciteto le-teh za številne specifične substrate, predvsem tiste kationskega značaja.
Ključne besede: bombažna vlakna, tenziometrija, stični kot, mehanske lastnosti, sorpcijske lastnosti, funkcionalizacija, konduktometrična titracija, naboj bombažnih vlaken, topokemijska modifikacija bombaža, adsorpcijska kapaciteta vlaken
Objavljeno v DKUM: 02.07.2009; Ogledov: 3177; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (814,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici